Pošasti iz pomivalnega stroja

Aktualno-politična novica
30. 1. 2018 - 7.05

Publikacija Applied and Environmental Microbiology poroča, da imajo v pomivalnem stroju poleg umazanih krožnikov svoj prostor pod soncem tudi različni mikroorganizmi. Na gumijastih obrobah so namreč našli presenetljivo veliko število bakterij in gliv, ki so očitno dovolj trdožive, da preživijo celoten pomivalni proces.

Pomivalni stroj je koristen izum, ki je marsikomu skrajšal in olajšal pomivanje kupov umazane posode. Tudi če ga nimate doma, ste s posodo iz pomivalca zagotovo prišli v stik v restavracijah in lokalih. Dolgo je veljalo splošno prepričanje, da ekstremni pogoji, ki nastanejo med pomivalnim procesom, ne omogočajo preživetja mikroorganizmov.

Toda očitno temperatura nad 70 stopinj Celzija, zelo bazične pH vrednosti, visoke koncentracije soli in detergentov ter močne strižne sile vode določenih mikroorganizmov ne motijo kaj dosti. Ti na gumijastih delih stroja tvorijo biofilm, kar pomeni, da so čvrsto pritrjeni na neživo podlago in prilagojeni na dane bivalne pogoje.

Mednarodna, dansko-belgijsko-slovenska raziskovalna skupina je zbrala vzorce z gumijastih obrobnih delov štiriindvajsetih pomivalnih strojev iz različnih gospodinjstev. V vzorcih so s pomočjo verižne reakcije s polimerazo oziroma PCR našli veliko število odsekov genskega zapisa različnih bakterij in gliv. Izkazalo se je, da gre med drugim za bakterije rodu Escherichia, Shigella, Pseudomonas in glive rodu Candida. Čeprav so te sicer normalno prisotne v človeški kožni in črevesni flori, pa lahko pri posameznikih z oslabljenim imunskim delovanjem povzročijo nevarne oportunistične okužbe.

Na raznolikost bakterijske druščine bolj kot pogostnost uporabe naprave vpliva predvsem starost pomivalnega stroja. Večjo raznolikost prisotnih gliv so opazili tudi v gospodinjstvih, kjer iz vodovoda teče trda voda.

Brez pritoževanja posodo na roke pomiva Andrea.

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

Kar dokažemo s PCR je DNK mikroorganizmov, kar pa ne pomeni, da gre za žive ali mrtve mikroorganizme. Tega metoda ne zna ločiti.
Pa še to, Escherichia ni ešerišija, je kar ešerihija. Ime je namreč v osnovi v latinščini.

Hej ŽabaŽaba,
Hvala za popravek glede izgovorjave, imaš prav. Najbrž je kriva zgodnja ura. Jaz se zapletam že pri bolj enostavnih besedah, heh.

PCR ne loči, ali so bili v vzorcih živi ali mrtvi mikroorganizmi ali celo spore. Vendar v tej raziskavi domnevajo, da bi opisana tvorba biofilma, katerega mikrobiološka struktura je podobna drugim prej preučevanim biofilmom na različnih podlagah, lahko omogočala preživetje omenjenim mikroorganizmom. Sicer pa to ni edini primer preživetja mikoorganizmov v bolj ali manj ekstremnih razmerah. Ravno neverjetna prilagodljivost jim je omogočila preživetje skozi tisočletja ...

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness