Pozabljivi zbritoff

Aktualno-politična novica
29. 10. 2018 - 7.05

Splošno velja, da starejši, kot smo, težje si zapomnimo nove obraze. V raziskavi, objavljeni v reviji Neuropsychologia, so avtorji razkrili tudi nevrološko plat tega pojava. Raziskovalna skupina je pokazala, da se pri osebah, starejših od šestdeset let, ob pogledu na človeški obraz manj intenzivno prožijo nevroni v hipokampusu. Hipokampus pa je predel v možganih, ki je odgovoren za pretvorbo kratkotrajnih spominov v dolgotrajne.

V predhodni raziskavi so skupini mlajših odraslih ljudi kazali različne fotografije obrazov in ob tem merili razmerje med proženjem vidnega živca in proženjem živcev v hipokampusu. Rezultati so pokazali, da je vidni živec neposredno vezan na aktivnost hipokampusa, v katerem je bila ob vsaki vidni fiksaciji prisotna tudi aktivnosti v hipokampusu. Poleg hipokampusa so se prožili tudi nevroni v vidnem centru možganov, imenovanem fusiformna obrazna regija. To je predel možganske skorje, ki je zelo specifično odgovoren za prepoznavo obrazov.

V nadaljevanju so poleg mladih odraslih sodelovali še starejši odrasli. Starostni razpon mlajše skupine je bil od 19 do 28 let, v starejšo skupino pa so spadali ljudje, stari od 64 do 79 let. Pokazali so jim 120 barvnih fotografij obrazov in s pomočjo funkcionalne magnetne resonance opazovali vzbujene možganske centre. Poleg možganske aktivnosti so merili tudi očesne premike, saj jih je zanimala možganska aktivnost v trenutku, ko je oko fiksirano na del obraza.

Po analizi meritev je postalo jasno, da so starostniki večkrat premaknili zenico in bolj pogosto pogled fiksirali na več različnih točk na fotografiji obraza. Starejši ljudje so torej aktivneje s pogledom raziskovali sliko. Med opazovanjem novih obrazov so se nevroni v hipokampusu in ob robu fusiformne regije za prepoznavo obrazov prožili manj intenzivno. Nižjo stopnjo aktivacije nevronov v omenjenih možganskih centrih so izmerili tudi med pogledom na ponovljene fotografije.

Pri mlajših so bili rezultati drugačni. Pri gledanju novih obrazov je število fiksacij pogleda lahko napovedalo tudi količino vzdraženih nevronov. Obratno se ob pogledu na že videne obraze nevroni niso prožili.

S staranjem se proces potovanja vidne informacije spremeni. Kljub temu da se oko po sliki premika intenzivneje, se aktivnost nevronov, ki bi obdelali sliko, zmanjša.

Obraze je prepoznavala Urša.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness