Raziskovanje neandertalskih genomov

Mednarodna raziskovalna skupina s področja evolucijske antropologije je sekvencirala pet genomov neandertalcev, ki so živeli v obdobju pred 39 000 do 47 000 let. Rezultati raziskave omogočajo podrobnejši vpogled v zgodovino razvoja človeka in vpliva sobivanja neandertalca in sodobnega človeka.

Srednji in pozni paleolitik so v Evropi okarakterizirale velike kulturne in biološke spremembe, ki sovpadajo s prihodom zgodnjega modernega človeka in izginotjem neandertalcev. Analize prvih neandertalskih genomov so dokazale pretok genov neandertalcev v genom sodobnega človeka, ki se je zgodil od 50 do 60 000 let nazaj. Posledica genskega pretoka sta približno dva odstotka DNA neandertalcev v genomu človeka danes.

Raziskovalna skupina je izolirala DNA iz ostankov kosti ali zob, ki so pripadali različnim populacijam neandertalcev, ki so že prihajale v stik s sodobnim človekom. Ostanke vzorčnih neandertalcev so našli na področju današnje Belgije, Francije, Hrvaške in Rusije.

Da bi odstranili DNA sodobnega človeka in DNA mikroorganizmov na ostankih delov telesa neandertalcev, so raziskovalci in raziskovalke polovico vzorčnega prahu tretirali z 0,5-odstotno raztopino hipoklorita. Dobljena zaporedja genomov so nato primerjali z že znanimi zaporedji genomov neandertalcev ter izdelali evolucijsko drevo. Na podlagi drevesa so potrdili zgodovinsko ločitev zgodnjih in poznih skupin neandertalcev. V stik s sodobnim človekom so tako prišle le poznejše skupine neandertalcev.

Na podlagi primerjav zaporedij genoma neandertalcev, najdenih na različnih geografskih mestih, so ugotovili, da imata dva neandertalca iz Belgije večjo podobnost alelov kot pa na primer genom neandertalca iz Belgije ter genom neandertalca iz drugega dela Evrope. Prav tako imata oba belgijska neandertalca več skupnega z ostanki neandertalcev iz Francije in Hrvaške kot pa s kavkaškimi neandertalci iz starejših obdobij. Vrste iz podobnega obdobja, ki so živele daleč narazen, imajo torej manj podobnih alelov.

Pretok genov neandertalcev v zgodnjega sodobnega človeka izvira iz ene ali več populacij, ki so se ločile od preiskovanih populacij neandertalcev vsaj pred 70 000 leti. Od populacij iz Sibirije, ki so bile raziskane že prej, so se raziskane pozne populacije neandertalcev ločile pred 150 000 leti.

Zdaj je jasno, da je med populacijami neandertalcev različnih delov sveta obstajala razlika v fizičnem izgledu – podobno kot pri sodobnem človeku. Zanimivo pa je dejstvo, da pri neandertalcih, ki so v Evropi živeli sočasno s sodobnim človekom, niso našli zaznavnih količin DNA sodobnega človeka. To bi lahko kazalo na to, da je šel pretok genov zgolj v eno smer, to pomeni od neandertalcev k sodobnemu človeku. Za potrditev slednjega bodo seveda potrebna nova sekvenciranja ostankov neandertalcev.

Svoje neandertalske gene je raziskovala Mojca.