samoudomačitev

Udomačene živali izgledajo precej drugače kot njihovi divji bratje in sestre. Samo poglejmo pse. Med prednikom vseh psov, volkom, in skoraj komičnim dodatkom za v torbico, čivavo, je bore malo podobnosti. Te razlike seveda izhajajo iz namenskega gojenja tovrstnih udomačenih pasem. Vendar raziskave, ki se ukvarjajo s procesom udomačitve, kažejo, da se vrstam, ki postanejo domače v človekovem okolju, videz spremeni brez našega vmešavanja.

Študija, objavljena preteklo sredo v reviji Royal Society Open Science, predstavlja zanimiv proces, ki bi mu lahko rekli samoudomačitev. Ta proces so na populaciji hišne miši opazili raziskovalci in raziskovalke z züriške univerze. Ti so leta 2002 skedenj nekje na švicarskem podeželju spremenili v farmo miši - z namenom, da bi jo uporabili za študije vedenja ter prenašanja bolezni med temi malimi glodavci. Miši so bile v skednju varne pred plenilci, tam so imele tudi hrano, omogočen pa jim je bil prost prehod med skednjem in okolico.

Znanstveniki in znanstvenice so v rednih intervalih prihajali v ta mišji raj ter osebkom izmerili različne morfološke znake, kot sta na primer dolžina trupa in velikost glave. Ko je preteklo nekaj let in se je izmenjalo nekaj mišjih generacij, so raziskovalci opazili, da se jih miši v skednju vedno manj bojijo. Prav tako se jim je začela manjšati velikost glave ter dolžina smrčka, na njihovem kožuhu pa so se pojavile lise belih dlak.

Čeprav obstaja več možnih razlag za opisane spremembe, med katerimi je poglavitna tista, ki predpostavlja, da so miši takšne zaradi visoke stopnje parjenja v sorodstvu, je v predstavljenem članku opisan zanimiv postopek samoudomačitve. Miši, živeče na travnikih okoli poskusnega skednja, so kadarkoli lahko prišle vanj po hrano in zavetje, tam so bile tudi varne pred plenilci. Slaba stran bivanja v skednju pa so bili redni obiski raziskovalcev in raziskovalk. Zato avtorji domnevajo, da so v skedenj pogosteje zahajale miši, ki so se že po naravi manj bale ljudi. Ta pogumna bitja so se med seboj parila. Tako je nastala nekakšna selekcija v smer proti posameznikom, ki jih človeška družba ne moti. Miške so bile iz generacije v generacijo bolj vajene rednih obiskovalcev. Mogoče do te mere, da se je njihova udomačenost začela kazati na njihovem izgledu.

Domače miši je udomačeval Gregor.