Siničji abecednik
V nedeljo bo gregorjevo, ko se po našem ljudskem izročilu ptički ženijo. Japonsko raziskovalko in raziskovalca z Univerze v Kjotu pa je zanimalo, kako se njihovi ptički menijo. V članku, objavljenem v reviji Nature communications, sta predstavila novo metodo za proučevanje ptičjega sporazumevanja. Z njo sta pokazala, da se japonske sinice v določenih primerih sporazumevajo z združevanjem dveh različnih čivkov. To je prvo poročilo o takem načinu komunikacije pri ptičih pevcih.
Eden od ključnih mehanizmov človeškega jezika je, da sosledje posameznih enot združimo in razumemo kot celoto, preprosteje, da zaporedje besed razumemo kot stavek. Ljudje ter nekateri drugi primati smo za razliko od mnogih živali razvili sposobnost razumevanja časovno in pomensko zahtevnejših sosledij informacij. Japonska ornitologa sta predvidela, da se podobni načini razumevanja zvoka pojavljajo tudi pri japonski sinici. Ko ena izmed sinic v jati zapazi plenilsko ptico iz družine srakoperjev, preostale obvesti z dvema različnima čivkoma. Prvi je čivk »pozor«, ki ga ptice spustijo ob nevarnosti različnih plenilcev. Drugi čivk pa je »zbor«, ki ga uporabijo denimo za sporočanje o nahajališču hrane. Sosledje čivkov »pozor – zbor« povzroči, da sinice obkolijo plenilsko ptico in pri tem opletajo s perutmi.
Da bi potrdila svojo hipotezo o načinu razumevanja zaporednih čivkov pri sinicah, sta si japonska raziskovalca zamislila sledeči eksperiment. Na drevo sta postavila nagačeno plenilsko ptico iz družine srakoperjev. Pet metrov na vsako stran od nje pa še dva zvočnika, iz katerih sta lahko predvajala posnetke čivkov za pozor in zbor. Po poskusih, opravljenih na skupno štiriinšestdesetih jatah japonskih sinic, sta z analizo podatkov sklenila, da je za odzivnost ptic potrebno naslednje: posnetek mora prihajati iz samo enega zvočnika in zaporedje čivkov mora biti pozor – zbor. V primerih, ko je zvok posameznih čivkov prihajal iz različnih zvočnikov ali v obratnem zaporedju, odziva praktično ni bilo.
Raziskovalka in raziskovalec na podlagi rezultatov eksperimenta povzemata, da japonske sinice zvok iz enega zvočnika dojemajo kot klic na pomoč ene ogrožene sovrstnice. Poleg tega poudarjata, da se jata defenzivno odzove samo v primeru, ko zasliši klic pozor – zbor; tako ugotavljata, da so sinice sposobne komunikacije s sosledji čivkov. Raziskovalca menita, da bodo nadaljnje podobne raziskave ptičjega petja pripomogle tudi k razumevanju evolucije jezika živali.
Pticam je prisluškoval vajenec Andraž.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj