Starodavni virus hepatitisa B

Današnji znanstveni britoff posvečamo študiji, nedavno objavljeni v reviji Nature, ki  razkriva do sedaj najstarejše dokaze o okužbi z virusom hepatitisa B. Raziskovalci z univerze v Cambridgeu in univerze v Copenhagnu so iz starodavnih okostij, najdenih na območju Evrope in Azije, uspeli izolirati virusne genome, ki so okuževali ljudi pred več tisoč leti.

Virus hepatitisa B okužuje milijone ljudi po vsem svetu. Natančneje, leta 2015 je bilo ocenjeno, da je z virusom okuženih 257 milijonov ljudi. Zaradi ciroze jeter in rakavih sprememb kot posledic dolgotrajne prisotnosti virusa, jih je umrlo približno 900 000. Omenjena študija pa je prva, ki dokazuje, da ljudje živimo z okužbo z virusom hepatitisa B že več tisoč let.

Raziskovalke in raziskovalci so preučevali 304 vzorce človeških okostij, starih med 200 in 7000 let. V 25-ih okostjih so našli ostanke oziroma fragmentirane genome virusa hepatitisa B. Gre za najstarejše virusne sekvence, odkrite v človeških vzorcih, ki dokazujejo, da jih je mogoče pridobiti tudi iz starodavnih vzorcev. To nam je omogočil razvoj metod sekvenciranja, s katerimi lahko določimo prisotnost vseh organizmov v vzorcu na podlagi njihovega genetskega materiala.

Takšne raziskave prinašajo novo razumevanje virusne evolucije, ki je ne moremo razumeti samo s preučevanjem vzorcev, starih nekaj desetletij. Z analizo starodavnih genomov virusa hepatitisa B so na primer odkrili nov sev virusa, ki pa je do danes že izumrl. Zanimive so tudi geografske povezave med starodavnimi in modernimi sevi virusa, ki pričajo o tem, da so virusi, danes tipično prisotni v Afriki in Aziji, že bili predhodno prisotni tudi v Evropi. To je v nasprotju z uveljavljenim prepričanjem, da takšni sevi virusa izvirajo iz Afrike.

Koliko star je v resnici virus hepatitisa B, še vedno ostaja neznanka. Zagotovo pa nam poznavanje njegove preteklosti lahko pomaga razumeti spremembe virusnega genoma, ki nas čakajo v prihodnosti. Z metodami, uporabljenimi v tej študiji, pa lahko raziskujemo tudi druge viruse, takšne, ki prežijo na nas v tem trenutku ali pa čakajo, da jih odkrijemo v novih arheoloških najdbah.

O virusih in njihovih prednikih se je zamislila Katarina.