Tako je govoril Enkelad

Globoko v globočinah temnega vsemira, a še v okvirih našega osončja, je petnajstega septembra leta 2017 prišlo do čudovitega samomora. Storilec, oziroma žrtev, je bilo vesoljsko plovilo Cassini, neumorni raziskovalec planeta Saturna. A še preden je s popolno predanostjo izgorel v Saturnovi brezbrižni atmosferi, je na Zemljo oddal še zadnje neprecenljive podatke.

Na planetu Zemlja so znanstveniki in znanstvenice iz različnih koncev in krajev Cassiniju v čast in spomin te podatke pridno obdelali. Po težkih in napetih urah analize so prišli do spoznanja, ki so ga objavili v prestižni reviji Nature. Na Saturnovi luni Enkelad se pod debelo skorjo ledu skriva nekaj resnično posebnega. Znanstveniki in znanstvenice so s podatki spektrofotometričnih analiz v curkih pare, ki bruhajo iz razpok ledenega planeta, odkrili organske makromolekule.

Čeprav so slednje nam vsem dobro poznane in jih je na našem planetu na pretek, veljajo v širšem vesolju za pravo pravcato redkost. Njihova prisotnost na Saturnu v naši neposredni soseski pa zatorej nikakor ni majhna stvar. Če bi k zadevi pristopili senzacionalistično, bi najprej zatrdili, da njihova prisotnost priča o obstoju nezemeljskega življenja na Enkeladu. In čeprav to ni potrjeno, še zdaleč ni povsem nemogoče.

Vendar odkritje ni zanimivo samo s te perspektive. V iskanju izvora življenja je v zadnjih letih namreč precej popularna hipoteza, da se je življenje na Zemlji začelo v tako imenovanih hidrotermalnih vrelcih, ki se skrivajo v najtemnejših globinah naših oceanov. V teh poroznih skalnatih tvorbah, kjer se topli plini in lava iz osrčja Zemlje stikajo z morjem, naj bi po mnenju mnogih obstajali odlični pogoji za tvorbo kompleksnih organskih makromolekul, ki so nujne za začetek življenja.

Odkritje kompleksnih organskih makromolekul na Enkeladu torej lahko priča tudi o obstoju hidrotermalnih vrelcev, kar pa kaže na to, da slednji v vesolju ne bi smeli biti neka redkost.

V tem primeru pa pridemo do zanimivega astrobiološkega zaključka. Če za začetek življenja na nekem nebesnem telesu potrebujemo hidrotermalne vrelce in če so ti precej pogosti, potem bi v našem vesolju moralo biti mnogo teles s potencialom za začetek življenja. Vse skupaj kaže na to, da morda življenje le ni tako redko in edinstveno.

S to prijetno ali neprijetno mislijo, odvisno od vašega odnosa do nezemeljanov, zaključujemo zadnji znanstveni britoff v letošnji sezoni.