Trdoživ grafen

Trdoživ grafen

Aktualno-politična novica

Zeleni trdoživ ali hidra, mali ožigalkar, ki ga najdemo v stoječih vodah, vsakič ko jé, pretrga vrhnji celični sloj in si tako oblikuje usta. V reviji Biophysical Journal raziskovalke in raziskovalci poročajo o biomehaniki nastanka ust na ravni celic in tkiv.

Zeleni trdoživi radi posežejo po majhnih sladkovodnih nevretenčarjih. Znanstvenice in znanstveniki so pričakovali, da se hidram zgolj lega celic v predelu ust spremeni, ko hidre zaznajo sledi okusnega obroka. S podrobnimi mikroskopskimi opazovanji, uporabo transgenih hider in mišičnih relaksantov pa so ugotovili, da v resnici pride do preoblikovanja samih celic.

Ob prisotnosti dražljaja, ki naznanja bližino plena, pride do spremembe oblike celic, kar vodi v oblikovanje luknje, ki izgleda kakor usta. Vsekakor zanimivo za nadaljnje raziskave biomehanike celic in tkiv, s katerimi bodo poskušali podrobneje opredeliti mehanizem nastanka ust.

 

V januarski oddaji znanstvene redakcije o grafenu smo predstavili ta obetaven material, ki ga sestavlja ena sama plast atomov ogljika. V majhnih dimenzijah ga je enostavno dobiti s tem, da z lepilnim trakom odluščimo plast grafita, ki ga srečamo v običajnih svinčnikih.

Grafen odlikujejo trdnost, raztegljivost, odlične električne lastnosti ter možnost oblikovanja v filtre za majhne delce in celo posamezne atome. Razširjeno uporabo pa preprečuje predvsem problem proizvodnje v večjih količinah, saj so postopki njegove sinteze zahtevni in dragi.

Raziskovalci in raziskovalke avstralske Univerze Monash so se domislili novega postopka, kako grafen oziroma grafenov oksid uporabljati kot filtre, primerne za prečiščevanje vode in ločevanje kemikalij. Postopek je obetaven predvsem zato, ker je z njim mogoče brez težav izdelati večje, centimetrske dimenzije filtrov.

Njihova zamisel temelji na uporabi grafenovega oksida v viskozni obliki tekočega kristala, ki ga je mogoče enakomerno razmazati. Ugotovili so, kako posamezne kristalne plasti grafena urediti in poravnati, da prepuščajo v ustrezne smeri. Zadrži vse, kar je večje od enega nanometra, kar je stotisočkrat manj od debeline človeškega lasu in 50 milijonov manj kot debelina povprečne banane.

Grafenovi filtri so bolj močni in odporni na korozijo, kar pomeni, da ne potrebujejo tako pogostega vzdrževanja. Avstralska ekipa še naprej testira njihove lastnosti in odpornost na različne kontaminante, preden se jih uvede na hitro rastoči trg nanofiltracijske tehnologije. Oskrba s pitno vodo pa kljub takšnim znanstvenim iznajdbam še vedno ostaja v rokah politike.

Čisto vodo sva pila Zarja in Ian.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness