Vaginalne izmenjave

Mikrobiota igra ključno vlogo v življenju vsakega posameznika in posameznice. Po uspešnih transplantacijah fekalne mikrobiote so znanstveniki in znanstvenice v reviji Frontiers objavili raziskavo o možnosti transplantacije vaginalne mikrobiote. Opisali so idealne lastnosti vaginalne mikrobiote in tako postavili možne smernice za iskanje primernih darovalk.

O uspešnosti fekalne transplantacije smo že govorili v Znanstvenem britoffu z naslovom Blatni presadek. Vaginalna mikrobiota pa je sestavljena iz vseh mikroorganizmov, ki naseljujejo površino nožnice in materničnega vratu. Večinsko jo sestavljajo bakterije iz rodu Lactobacillus, ki s svojo številčnostjo preprečujejo naselitev drugih potencialno škodljivih bakterij. Spremembe v ravnovesju vaginalne mikrobiote vodijo v različna vaginalna vnetja, večjo dovzetnost za spolno prenosljive bolezni, vnetja sečil, vplivajo pa tudi na plodnost in potek nosečnosti.

V raziskavi so preverjali, kakšna sestava tekočine iz nožnice in materničnega vratu bi bila najbolj primerna za transplantacijo. Kot pri vsaki transplantaciji je tudi v tem primeru pomembno, da je stopnja zavrnitve s strani telesa prejemnice čim manjša in da je celoten postopek varen. Sodelovalo je dvajset žensk, starih med 18 in 45 let, ki v tistem času niso imele menstruacije, vsaj tri dni prej niso imele spolnega odnosa, niso imele okužb nožnice in so bile tudi sicer zdrave.

Polovica žensk, ki so bile vključene v raziskavo, je bila okužena z virusom Cytomegalovirus. To je virus, ki ga imamo skoraj vsi, vendar navadno ne povzroča težav. Kljub temu pa je pomembno, da ga s transplantacijo ne prenesemo na posameznice, ki virusa sicer nimajo. Preverili so tudi okužbe z glivicami, hepatitisom B in C, virusoma HPV in HIV ter številnimi drugimi manj znanimi patogeni.

Raziskava ponuja precej omejene rezultate, predvsem zaradi zelo majhne testne skupine. Poleg tega so okužbe vaginalne mikrobiote pogosto neopazne in brez simptomov. Od dvajsetih žensk se je za primerne darovalke izkazalo zgolj sedem posameznic, v raziskovalni skupini pa predvidevajo, da bi bil pri večjem vzorcu ta delež še manjši. Poleg tega pa ostaja neznanka, kako bi na uspešnost nove naselitve vaginalne mikrobiote vplivali drugi dejavniki okolja nožnice, kot so sestava mukusa in mlečne kisline.

O vaginalnih izmenjavah je poročala Urša.