Vpliv človeka na evolucijo plesni

Vpliv človeka na evolucijo plesni

Aktualno-politična novica

V današnjem Znanstvenem britOFFu razpravljamo o raziskavi ameriških znanstvenikov in znanstvenic, ki so svoja dognanja predstavili v znanstveni reviji Applied and Environmental Microbiology. V raziskavi so spremljali vpliv človeka na evolucijo plesni, imenovane Botrytis cinerea, in ugotavljali pomen posameznih dejavnikov v okolju na širjenje odpornosti proti fungicidu boskalid.

Plesen Botrytis cinerea povzroča glivično okužbo plodov pri različnih vrstah trte in jagodičevja, imenovano tudi siva plesen. Plodovi obolelih rastlin gnijejo, v vlažnem vremenu pa jih prekrije siva prevleka iz plesni. V Sloveniji je najbolj poznana kot povzročiteljica sive plesni pri vinski trti, v omenjenem članku pa so pozornost posvetili predvsem malinam, robidnicam in borovnicam v severozahodem delu ZDA ob Tihem oceanu.

Pridelovalci sadja skušajo v želji po obvarovanju pridelka zamejiti razraščanje plesni z uporabo različnih fungicidov. Uspešnost povzročiteljev bolezni pa je seveda odvisna od njihove sposobnosti prilagajanja. Za plesen Botrytis cinerea so značilne velike populacije, ki so sposobne hitrega pomnoževanja. Plesen je poznana tudi po zmožnosti kombiniranja spolnega in nespolnega razmnoževanja. Vse te lastnosti ji omogočajo, da ji vedno uspe biti korak pred človekom. V našem primeru je plesen v prednosti zaradi svoje odpornosti proti uporabljenemu fungicidu boskalid.

Boskalid deluje proti glivnemu encimu sukcinat dehidrogenazi. Plesni so na fungicid odgovorile z mutacijami v genskem zapisu za ta encim in tako postale odporne proti delovanju fungicida. Znanstveniki in znanstvenice so v omenjeni raziskavi izolirali večje število predstavnikov plesni v preiskovanih nasadih jagodičevja. Potem so se lotili prečesavanja genetskih zaporedij v izolatih v območjih s preprostimi ponovitvami in v območjih z zapisom odpornosti proti fungicidu boskalid.

Ugotovili so, da ima uporaba fungicidov pomemben vpliv na sestavo populacije plesni. Uporaba pesticidov in posledična odpornost proti njim naj bi bili pri sestavi populacije celo pomembnejši od njene prilagoditve na določeno vrsto jagodičevja. Vloga dednosti pri genih odpornosti proti fungicidu pa naj ne bi imela večje vloge v genomu. Do nastajanja novih genotipov z odpornostjo proti boskalidu naj bi prihajalo sproti, ravno tako pa naj bi se sproti dogajala tudi izumrtja različnih genotipov.

Raziskovalci in raziskovalke se nadejajo, da bodo rezultati njihove raziskave pripomogli k razvoju novih strategij upravljanja bolezni, ki bi predvsem omejile prilagajanje patogenov na fungicide in na ostale človeške dejavnike, ki spodbujajo nastanek novih mehanizmov odpornosti pri patogenih.

 

Plesnivi ZbritOFF je spisala Nataša.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.