Vroče in mrzlo

 Na Univerzi v Koloradu je raziskovalna skupina preverjala uspešnost tako imenovane kontrastne terapije na konjih. Izsledke je objavila v reviji Equine Veterinary Journal. Z raziskavo je raziskovalna skupina želela izvedeti, če se lahko s to terapijo tkivo na okončinah dovolj ohladi in ogreje, da doseže terapevtski učinek, in ali je vrstni red teh postopkov pomemben.

Kontrastna terapija se v humani medicini že uporablja kot ena od oblik fizioterapije, pri konjih pa še ni raziskana. Pri tej terapiji se izmenjuje ogrevanje in ohlajanje poškodovane okončine. Da je terapija učinkovita, se mora tkivo ohladiti pod 15 stopinj Celzija in ogreti nad 40 stopinj Celzija. Ohlajanje zmanjša vnetje, poveča prožnost kolagena in zmanjša bolečino, ogrevanje pa zmanjša bolečino in poveča fleksibilnost tkiv. Pri ljudeh se za uspešno terapijo kožo ohlaja z 10-15 stopinjami Celzija in ogreva z 38-43 stopinjami Celzija. Pri konjih pa tega doslej še niso poskusili.

V raziskavo so vključili štiri zdrave konje. V njihove okončine so vstavili sonde, ki so merile temperaturo. Sonde so s pomočjo ultrazvoka vstavili na kožo, v podkožje, blizu kite površinske upogibalke prstov in kite globinske upogibalke prstov. Nato so okončino oblekli v rokav, v katerem se je pretakala tekočina. Hladna in topla tekočina sta se menjavali v 15-minutnem intervalu. Temperatura hladne tekočine je bila sedem stopinj Celzija, tople pa 48 stopinj Celzija. Na okončini se je hladno-topli cikel ponovil trikrat. V času terapije so sonde merile temperaturo v 15-sekundnih intervalih.

Kot rezultat je raziskovalna skupina opazovala maksimalne in minimalne izmerjene temperature, da je lahko predvidevala o primernosti takšnega načina izvedbe terapije na konjih. Hotela je vedeti, če se je tkivo segrelo nad 40 stopinj Celzija in ohladilo pod 15 stopinj Celzija. V analizi je tudi upoštevala hitrost ogrevanja in ohlajanja tkiva.

Koža, podkožje in tkivo okrog površinske kite okončine so dosegli dovolj nizko oziroma visoko temperaturo za terapevtski učinek, tkivo okrog globinske kite okončine pa ni doseglo dovolj nizke temperature. Daljši čas intervalov bi to napako lahko popravil. Treba je omeniti tudi, da so to raziskavo izvedli samo na zdravih konjih, ne pa na poškodovanih. Z izsledki te raziskave se bi lahko takšno terapevtsko tehniko preizkusilo še na poškodovanih konjih in posledično terapijo uporabljalo v klinični praksi.

Kontrastne terapije noče občutiti Živa.