Vroči mitohondriji

Vroči mitohondriji

Aktualno-politična novica
25. 5. 2017 - 7.05

Mednarodna raziskovalna skupina na čelu s Francozi je izvedla študijo, v kateri so merili temperaturo znotraj celičnega organela mitohondrija. Znanstveniki in znanstvenice poročajo, da so namerili skoraj 50 stopinj Celzija.

Mitohondrij je pomemben sestavni del celice. V notranjosti tega organela se namreč nahajajo različni proteinski kompleksi, ki jih s skupnim imenom imenujemo dihalna veriga. Na njih potekajo procesi oksidacije in redukcije, med katerimi se po dihalni verigi pretakajo elektroni. Pri tem nastaja molekula ATP, ki celici daje energijo za celične procese. Poleg ATP se med redoks procesi sprošča tudi toplota, ki jo toplokrvne živali, kot smo ljudje, uporabimo za vzdrževanje konstantne telesne temperature.

Študija je bila zasnovana tako, da so s pomočjo temperaturno odvisne fluorescentne spojine merili stopinje znotraj mitohondrija. Fluorescentna spojina, ki za celice zarodnih in kožnih celic ni bila toksična, se je najbrž vgradila v notranjo membrano mitohondrija. Če so bile celice izpostavljene višji koncentraciji kisika, ki ga je mitohondrij porabil za procese v dihalni verigi in tvorbo toplote, je fluorescenca upadla. Ravno obratno se je zgodilo ob hlajenju – fluorescenca je zopet sorazmerno s padcem temperature narasla.

Izkazalo se je, da na fluorescenco spojine ne vplivajo drugi dejavniki, kot sta membranski potencial ali pH. Prisotnost cianida ali denimo oligomicina, ki vplivata na omenjena dejavnika, namreč ni privedla do zmanjšanja fluorescence.

Ob polnem delovanju mitohondrija je temperatura znotraj njega dosegla skoraj 50 stopinj Celzija. To je 10 stopinj več od temperature okolice, ki je dosegla le telesu prijaznih 38 stopinj Celzija. Temperaturne razlike niso zaznali, če so s pomočjo rakotvorne snovi poškodovali mitohondrijsko DNK ali če je bilo moteno delovanje dihalne verige. Razlika pa se je še povečala ob prisotnosti encimov, ki spodbujajo tvorbo toplote.

Določenih encimov torej ne motijo višje temperature, vprašanje pa je, kako so se na vroče razmere prilagodili proteini dihalne verige. Raziskovalke in raziskovalci ugibajo, da dihalno verigo morda stabilizirajo in se tako posredno zaščitijo pred toploto maščobne komponente, katerih vloga še ni dobro raziskana.

Kako bodo šele poleti švicali mitohondriji, se sprašuje Andrea.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.