Z bakterijo proti raku

Aktualno-politična novica
16. 2. 2017 - 7.05

Znanstvena revija Science Translational Medicine je objavila študijo korejske raziskovalne skupine, ki je preučevala, kako lahko bakterije pripomorejo k zdravljenju raka. Izkazalo se je, da gensko spremenjena bakterija lahko zmanjša rast trdnega tumorja in tako bolni miši podaljša življenje.

Za rakasto tkivo so značilne nekrotične regije z manj kisika. Taki pogoji so seveda primerni za bakterije, ki lahko živijo v anaerobnih pogojih. Eno takšnih bakterij, salmonelo, so Korejci spremenili tako, da so v njen dedni zapis vstavili gen za flagelin B. To je beljakovina, ki pri bakteriji iz roda Vibrio gradi biček, s pomočjo katerega se ta premika. Poleg tega so z dodatnim spreminjanjem genskega zapisa salmonele poskrbeli, da so s sladkorjem arabinozo v želenem trenutku lahko sprožili izražanje gena za flagelin B.

Toda ker je bakterija telesu tuja snov, v nasprotju z rakastimi celicami praviloma ne uide budnemu očesu imunskih celic. Te v odgovor na okužbo hitro sprožijo delovanje prirojenega imunskega sistema. Makrofagi namreč tujke prepoznajo z receptorji, ki jih s kratico poimenujemo TLR. Korejci pa so se domislili, kako bi ta relativno enostaven princip aktivacije imunskega sistema lahko izkoristili za zdravljenje raka.

Ko so takšno bakterijo z injekcijo vbrizgali v tumor, se je najprej naselila ne samo v rakasto, temveč tudi v zdravo tkivo miši. Šele po treh dneh, ko je vidno upadla prisotnost bakterije v zdravem tkivu, so si znanstveniki in znanstvenice upali z arabinozo sprožiti izražanje gena za flagelin B. Sama prisotnost bakterije je v tumorju sprožila vnetno reakcijo, ki je v rakasto tkivo privabila vnetne celice makrofage. Prisotnost flagelina B pa je povzročila aktivacijo prispelih makrofagov, ki so se z izločanjem številnih vnetnih molekul izkazali kot dobri uničevalci tumorskih celic.

Po izvedenem zdravljenju z gensko spremenjeno salmonelo so zaznali manj metastaz, pri več kot polovici miši pa sploh niso več zaznali tumorja. Vseeno pa je glavni izziv pri takšnem zdravljenju raka z imunoterapijo vsekakor primeren nadzor nad širjenjem bakterije, ki pri onkološkem bolniku ne sme povzročiti okužbe, temveč mora vnetje spodbujati ciljno, torej le v tumorskem tkivu.

Merjenje moči med bakterijo in rakom je spremljala Andrea.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Mene pa zanima, kdo je urednik te znanstvene redakcije in zanima me, če je kdo prebral kakšno knjigo o kritiki znanosti, na primer v čem je ideja kritične misli v znanosti, v čem je pomenskost dvoma, katere so pasti laboratorijskih rezultatov ipd. Ker spremljam vaše rubrike in nekatere so zanimive že čisto iz vidika kuriozitete. Me pa zanima kakšno je VAŠE stališče, mislim a se vi opredelite do tega kar objavljate ali pač objavljate zaradi tega, da se pač objavlja?
Mislim, ker če pač objavljate neke main stream, elitne znanstvene raziskave potem se kot uravnoteženost poročanja predstavlja tudi nujo, da objavljate tudi kritiko, torej tudi problematizirate te znanstvene raziskave, da ne bo skupaj počasi postalo kot mi smo znanstveni PR marketing pa to.

Se opravičujem ampak prej sem videla še en komentar, ki je očitogledno bil sedaj zbrisan. To me res čudi, sem mislila, da je ta radio odprt za mnenja drugih. Tako vsaj trobite non stop. Zanimivo se mi zdi tudi, da komentar ki je bil zgoraj ni odražal sovražnega govora, ampak je izražal alternativno mnenje. Tako da sem res začudena, da brišete stvari, ki bi vas pravzaprav morale veselit, da se sploh kdo odzove na vaše prispevke. Pa če kasneje to upoštevate ali ne. Ali pa živite v nekem svojem korektnem balončku, ki je alternativen samo takrat, ko vam to paše in ko je usmerjen na nas poslušalce in ne na vas?

@Tina, Magda

Vse opisano se je že večkrat izpostavilo, tako s strani kritikov zunaj radijskih krogov, kot tudi interno. Nekaj napredka definitivno je opaziti, v primerjavi s prispevki oziroma programom izpred leta in še nekaj, je pa daleč od tega kar si kar veliko radijcev in poslušalcev (kot vidim) predstavlja pod pojmom znanstvene redakcije na RŠ.

Samo jebiga, menda je "to ni moj RŠ" folk izgubil kompas, menda se rabi keš in dela malce propagande za Nemce, menda se RŠ komercializira in postaja en run-of-the-mill hiperproducent novičk. No ja, vsaj avtorji se pred pisanjem nekoliko pozanimajo o zadevi, to pa je tudi nekaj, ni?

sej ni panike,všeč mi je čitat o tem kako nekdo znanstveno misli, da pravzaprav lahko v času menopavze počekiram orke, ker one imajo kao hormonsko gledano iste probleme kot jaz čez par let. ampak a veš sori, bi bilo pa tudi fajn potem naslednjič prečitat kako se nekdo ukvarja s čim malo bolj alternativnim in domiselnim, mislim a veš no, dejte mal pameti v glavo - pa sam lepo prosim ne mi omenjat teh pravil komentiranja, k bom rdečke fasala. mislim poslušajte raje kar vi v eter dajete in pod kakšnimi stanji te stvari nastajajo - od glasbe do špikeriranja, potem si pa zacahnite še tam par alinejc za boga milega.

Ko eni mislijo, da so vsi upravičeni do mnenja in mora biti povrh vsega še upoštevano

nihče ni upravičen do mnenja in nobenega mnenja se ne upošteva.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.