ZbritOFF belega kombija

Dobro jutro ... ali pač? Današnje znanstveno prebujanje na Radiu Študent se osredotoča na delovanje inhalacijskih anestetikov. Znanstveni ekipi z inštituta Scripps Research je uspelo pojasniti mehanizem delovanja splošnih anestetikov in izgubo zavesti z dogajanjem na nivoju membran živčnih celic. Raziskavo so skoraj dve stoletji po začetku uporabe splošnih anestetikov objavili v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.

Anestezija kot stanje nadzorovane, kratkotrajne izgube občutja ali zavesti predstavlja nepogrešljiv korak pri izvajanju nekaterih medicinskih posegov, ki bi bili zaradi intenzivnosti povzročene bolečine sicer tehnično neizvedljivi. Anestezija namreč prepreči potovanje bolečinskega dražljaja po živčnih celicah med virom bolečine in višjimi centri za procesiranje in zaznavo teh signalov. Čeprav je tehnika že dolgo v uporabi, je bilo do sedaj nemogoče raziskati mehanizem splošne anestezije, saj mikroskopi enostavno niso omogočali zadostne ločljivosti za opazovanje dogajanja na membrani živčnih celic, bolj specifično na posameznih lipidnih raftih.

Lipidni rafti so specializirani otočki v plazemski membrani, obogateni z lipidi in specifičnimi proteini, ki rafte stabilizirajo in vplivajo na fluidnost membrane. Delujejo tudi kot sidrišča za zbiranje signalnih molekul ter usmerjanje membranskih proteinov in receptorjev. Raziskovalna ekipa je opazovala dogajanje na lipidnem raftu GM1, katerega vsebina se je po izpostavitvi celic kloroformu in drugim anestetikom razkropila po okolici kot biljardne krogle po otvoritvenem udarcu.

Eden od encimov z lipidnega rafta GM1, imenovan fosfolipaza D2, se je tekom premestitve ustalil na novem raftu, PIP2. Raft PIP2 vsebuje kalijev kanal TREK-1 in njegov lipidni aktivator, fosfatidno kislino. Fosfolipaza D2 povzroči odprtje kalijevega kanala TREK-1, s čimer začnejo iz celic uhajati kalijevi ioni. Zaradi porušenega elektrokemijskega potenciala membrana živčne celice ne more več prevajati dražljajev, kar privede do učinkov anestezije. Znanstvena ekipa je domnevo preizkusila tudi na sadnih mušicah – mušice, pri katerih so preprečili sintezo fosfolipaze D2, ki bi odprla kalijev kanal, so se na anestetike odzvale šele pri večji izpostavitvi.

Ugotovitev sicer nakazuje na več možnih mehanizmov sedacije, a po mnenju raziskovalk in raziskovalcev še vedno na stežaj odpira vrata za vpogled v mehanizem, ki privede do spanja, in za druge raziskave vzdrževanja in izgube zavesti.

Namesto vas bo na gumb za dremež pritisnil stričko Luka, šššššš.