Prihodnost pandemije

Prihodnost pandemije

Mnenje, kolumna ali komentar
16. 6. 2020 - 14.00

Prvi val novega koronavirusa v Sloveniji smo zajezili. Sedaj je čas za epidemiološka poizvedovanja o posameznih redkih primerih in ciljno testiranje, iskanje kontaktov ter izolacijo oziroma karanteno za tiste, ki so bili v bližnjem stiku z okuženo osebo. O tem, kako smo ob deklariranem koncu epidemije v Sloveniji pripravljeni na prihodnost pandemije, smo se pogovarjali z zdravnico in državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje, doktorico Tino Bregant. 

V tujini so v času prvega vala povečali število opravljenih testov in zmožnost iskanja kontaktov. Kako je s tem v Sloveniji?

Izjava

V Sloveniji se torej zanašamo na Nacionalni inštitut za javno zdravje, krajše NIJZ, ki naj bi imel širjenje novega koronavirusa s svojimi 29 epidemiologi in epidemiologinjami pod nadzorom. Po besedah NIJZ-ja sicer trenutno deluje v Centru za nalezljive bolezni 27 usposobljenih epidemiologov in epidemiologinj, ki so se ukvarjali in se še ukvarjajo s širjenjem novega koronavirusa. Ocenjujejo, da bodo uspešno obvladali nove izbruhe. V Centru za nalezljive bolezni sicer deluje vsega skupaj 87 zaposlenih. Ta celotna skupina bi lahko v prihodnosti sodelovala tudi pri blaženju posledic morebitnega novega širjenja virusa SARS-CoV-2. 

Za primerjavo: v Nemčiji naj bi nemška vlada v času prvega vala po poročanju spletnega portala BuzzFeeda zveznim deželam podala navodilo, da naj za vsakih 20.000 prebivalcev in prebivalk zaposlijo skupino petih ljudi, ki so že bili izurjeni ali pa so se na novo izurili v epidemioloških poizvedovanjih. Te številke sicer povsod po Nemčiji niso dosegli. Po poročanju Dela naj bi imeli v Črni gori 59 epidemiologov in epidemiologinj. Za primerjavo: Črna gora ima malo več kot 600.000 prebivalcev in prebivalk, na 20.000 ljudi delujeta torej dve osebi, ki sta izurjeni za epidemiološko poizvedovanje. 

Slovenija je z bistveno manjšim številom epidemiološko usposobljenega osebja, zaposlenega v sektorju za javno zdravje, zelo podhranjena. Tudi trenutni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek je nedavno v enem izmed medijskih nastopov omenil, da lahko s trenutnim številom epidemiologov in epidemiologinj opravijo celovita epidemiološka poizvedovanja le za največ 10 do 12 novih nepovezanih primerov. 

Če se spomnimo začetka marca, so se ločeni nepovezani primeri zaradi vrnitve s potovanj v tujini začeli kar naenkrat pojavljati po celotni Sloveniji. Edini možni ukrepi v začetku marca so bili omejitev gibanja za vse, delo od doma, ustavitev javnega življenja, zaprtje šol in nenujnih trgovin ter vsega ostalega. Prav zaradi dejstva, da primeri okužb med seboj niso bili povezani, jim je bilo nemogoče slediti, saj ni bilo dovolj kadrov, da bi okužbe preiskali mrežno. Z mrežami imamo v mislih skupine ljudi pod vodstvom epidemiološke stroke, ki lahko izvajajo iskanje kontaktov in poskrbijo za tiste, ki jim odredijo samoizolacijo ali karanteno. 

Nam pa je doktorica Bregant pojasnila drugačne načine spremljanja nadaljnjega poteka širjenja novega koronavirusa. Ti načini spremljanja so vzniknili iz mnogih sodelovanj med slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki, ki so spremljali potek epidemije z obdelavo najrazličnejših podatkov. Te podatke ...

Izjava

Na podlagi izkušenj z zbiranjem podatkov, zbranih med prvim valom epidemije, postavljajo na Ministrstvu za zdravje sistem covid vigilance. Ta sistem bo z rednim spremljanjem in objavljanjem podatkov omogočal pregled nad epidemiološko situacijo. To pomeni, da bi lahko dovolj dobro ocenili, kdaj epidemiologi ne bodo več imeli pod nadzorom širjenja novega koronavirusa in bo treba ponovno ukrepati. Najprej v zdravstvu s pripravo bolnišnic, nato pa tudi v širši družbi z omejevanjem stikov. 

Kot je povedala doktorica Bregant, naj bi s covid vigilanco uspešno prehajali med zaprto, torej omejeno, in odprto, torej sproščeno družbo. 

Izjava

Lahko se zgodi, da bomo torej v prihodnosti prehajali med valovi po sistemu zategni-spusti. Morda pa bi se vendarle lahko z dovolj velikim številom usposobljenih mrež sledenja okužbi izognili ponovnemu zapiranju družbe. 

Večja raziskovalna skupina pod vodstvom harvardske univerze je pripravila načrt, kakšen bi bil najboljši izhod iz pandemije. Predvidevajo, da bodo lahko imeli z jasnim načrtom širjenje virusa pod nadzorom. Načrt vključuje prioritizacijo testiranja, iskanja stikov in izolacije ter vzpostavitev socialnega varstva. Tako bi se tudi v ZDA lahko izognili nadaljnjim valovom širjenja okužb. Seveda pa politični vrh sprejema drugačne odločitve, zato je trenutno prihodnost epidemije v ZDA negotova.

Iz primera Nove Zelandije se lahko naučimo, kako pomembna sta jasna komunikacija in izdelan načrt z jasno določenimi cilji. Cilj Nove Zelandije je bila eliminacija virusa. To je državi, ki jo vodi Jacinta Ardern, uspelo. Seveda so vedno znova poudarjali, da bo virus prej ali slej ponovno prišel tudi v njihovo otoško državo, a so pripravljeni. Danes se je to tudi zgodilo. Prvi dve novi okužbi po več kot treh tednih brez zaznanih okužb so potrdili pri dveh potnicah iz Združenega kraljestva.

Pri nas cilj ni jasen. Vse, kar vemo, je, da ne vemo, kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. Javnost ima občutek, da je epidemije pri nas konec, vlada pa daje signale, da jeseni pričakuje drugi val. To negotovost nam še podrobneje izrazi doktorica Tina Bregant: 

Izjava

Naj na tej točki povzamemo štiri možne scenarije izhoda iz pandemije. Prvič, kot je omenila Bregant, bi lahko sledili populacijski prekuženosti. A to, vsaj glede na dosedanje izkušnje Švedske, ni dobra rešitev. Švedska v resnici do danes ni dosegla visoke prekuženosti populacije. Po nekaterih ocenah je bila prekuženost Stockholma in okolice konec aprila okoli sedemodstotna. Poleg tega je na Švedskem kar štirikrat več smrtnih žrtev kot v katerikoli drugi skandinavski državi. Drugič, lahko bi se zgodilo, da pride do mutacije virusa in ta postane manj nevaren. Za zdaj ni nobenih pravih dokazov o tem, da bi med nami krožil manj nevaren sev virusa. Tretjič, virus bi lahko nadzorovali po sistemu zategni-spusti. To pomeni, da bi se naučili živeti z virusom in počakali na razvoj cepiva oziroma na katero drugo rešitev. Četrtič pa obstaja tudi možnost, da bi v državni strategiji sledili Novi Zelandiji in virus eliminirali.

Trenutno imamo v Sloveniji širjenje virusa pod nadzorom; lahko bi celo rekli, da smo ves čas korak pred njim. Upajmo, da tako ostane čim dlje. Morda celo tako dolgo, da ponovno omejevanje gibanja sploh ne bo več potrebno.

Toda še kar nekaj časa bo prihajalo do vnosa virusa iz tujine, ne samo z morebitnimi turisti in turistkami. Če se druge države ne bodo odločile za eliminacijo virusa, ga bomo prinašali in prenašali tudi mi, prebivalke in prebivalci Slovenije, ko bomo odhajali v tujino. Vse te vnose pa bo treba natančno izslediti in jih čim prej zamejiti, da ne pride do kakršnegakoli nenadzorovanega širjenja po skupnosti.

Z našim vedenjem lahko kot gostitelji virusa njegovo širjenje zaustavimo, a pri tem morajo sodelovati tudi državne institucije, ki morajo začrtati cilje in jih jasno razložiti javnosti. Svoje ukrepe pa morajo odgovorni sprejemati na podlagi doslej znanih podatkov. Na Novi Zelandiji je bil cilj, eliminacija virusa, jasen že od samega začetka epidemije. Da so cilj dosegli, so pripravili stopenjski sistem lokalnega zaostrovanja oziroma sproščanja ukrepov glede na epidemiološko sliko. 

V primeru, da se evropske države ne odločijo za skupno akcijo eliminacije virusa med poletjem, bo verjetno treba, da bomo kos novim vnosom virusa, trenutno število mrež za sledenje okužbam vsaj podvojiti. Pri tem ne smemo pozabiti na vse socialne vidike odrejenih izolacij za potrjeno okužene in nujne karantene za njihove stike. S tem imamo v mislih plačilo za odsotnost z dela tudi za tiste, ki so morali v karanteno, skupaj z dostavo živil in najnujnejših življenjskih pripomočkov, in kar je še najbolj pomembno, z rednim spremljanjem stanja obolelih za COVID-19.

Potek pandemije je nepredvidljiv. Če si sposodimo besede britanskega znanstvenega novinarja Eda Yonga, bo pandemija po svetu v prihodnosti neke vrste skrpanka ali kolaž različnih izbruhov in različnih ukrepov, ki jim sledimo. A o virusu vedno več vemo in jasno je, da če je cilj jasen, ga je mogoče doseči. Če pa cilj ni jasen, bomo še naprej blodili med nejasnimi navodili v negotovo prihodnost. 

O prihodnosti pandemije novega koronavirusa je razmišljala Zarja. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

That aged badly

Navijanje za covid aplikacijo kdaj?

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness