Tehnološki optimizem

Oddaja
spacex landing timelapse
9. 12. 2016 - 16.00

Termin za Znanstveni komentar tokrat posvečamo razmislekom o odnosu med znanostjo, tehnologijo in družbo. Dotaknili se bomo tega, na kakšen način dojemajo znanost široke množice in kako jim je ta predstavljena.

Primer, ki smo si ga izbrali za predstavitev, je navdušenje nad avtomobilsko znamko Tesla Motors in njenim lastnikom Elonom Muskom. Ta je v medijih pogosto predstavljen kot vizionarski genij, podjetnik-inženir, ki namerava z uporabo znanosti in tehnologije spremeniti svet. Pri prizadevanjih v Tesli si je za cilj zadal razviti električne avtomobile, ki bodo dostopni širokim množicam in se bodo kosali z vozili na fosilna goriva ali pa jih celo prekašali.

Drugi primer je njegovo drugo podjetje SpaceX, ki kot zasebno podjetje nudi utirjanje satelitov v orbite in transport tovora na Mednarodno vesoljsko postajo. V okviru teh dejavnosti najbolj odmevajo neuspešne izstrelitve, ki se končajo z eksplozijami ter občasni uspešni pristanki spodnjih stopenj nosilnih raket na Zemljo. Vrnitev raketnih motorjev nazaj na Zemljo v enem kosu naj bi po Muskovem mnenju pocenila potovanje v vesolje, kar pa za zdaj ostaja le predmet špekulacije.

Oba primera navdušujeta ljudi, ker sta predstavljena kot izjemna tehnična dosežka in pozitivni rešitvi za probleme sodobnega sveta. Z uporabo električnih avtomobilov naj bi namreč dosegli zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in večjo zmožnost električnega omrežja, da vključuje več obnovljivih virov energije. V isti sapi pa si Elon Musk z razvojem vesoljske tehnologije v podjetju SpaceX prizadeva tudi za kolonizacijo Marsa. Slednje dojema kot nujen pogoj za dolgoročno preživetje človeštva.

Znanost in tehnološki napredek sta v ideologiji današnje družbe predstavljena kot nekaj, kar bo rešilo probleme, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje in podobno. Nekateri ljudje se sicer zavedajo, da so ti problemi posledica kapitalizma, katerega glavna paradigma je neskončna rast industrij. Kljub temu pa vidijo rešitev v tem istem politično-ekonomskem sistemu, ki naj bi preko tehnološkega napredka odpravil onesnaževanje, zdravstvene probleme in podobno. Razvoj znanosti in tehnologije sta tako dojeta kot neločjivi posledici kapitalizma, ki ljudem zagotavlja profitni motiv za prizadevanje za napredek.

To dojemanje je napačno. Tako v konkretnem primeru razvoja tehnologij, ki so omogočile preboj podjetju Tesla, kot tudi v obzorju zamisljivih rešitev, ki so na voljo za doseg vzdržnega obstoja naše vrste na Zemlji. Prvo, kar je potrebno poudariti, je, da se razvoj v Tesli ali SpaceX ni zgodil zaradi tega, ker bi njegovi lastniki zasledovali kraktkoročne interese po profitu in se obnašali v skladu s tržno logiko.

Obe podjetji bi leta 2008 skoraj bankrotirali, če ne bi Elon Musk vanju vložil vsega svojega denarja. Tako mu je od 165 milijonov dolarjev, ki jih je dobil od prodaje svojega deleža v PayPalu, ostalo le še nekaj deset tisoč dolarjev. Iz intervjujev in delovanja Muska lahko vidimo, da ni ravno tipičen kapitalist, ki ga žene profitni motiv, ampak predvsem želja po tehnološkem napredku zavoljo vzdržnejše prihodnosti. V primeru prvega bi se namreč brez težav odločil, da eno podjetje reši, drugo pa prepusti propadu.

Toda ali lahko temu argumentu vseeno oporekamo in rečemo, da je Musk zgolj kapitalist, ki tvega zavoljo profitov na daljši rok? Tako SpaceX kot tudi Tesla Motors sta sedaj izjemno uspešni podjetji, ki zaradi nekonvencionalnosti svojih izdelkov in storitev hitro osvajata tržišče. Če pristanemo na to logiko, se lahko kapitalizem še vedno zdi kot gonilo znanosti in napredka ter prosto po Bonu - rešitev za probleme tega sveta.

Pri vsem skupaj še vedno obstaja problem, da sami izdelki Tesle in SpaceX dejansko niti niso tako zelo revolucionarni, da bi zagotavljali bistven doprinos k vzdržnejši prihodnosti. Dejstvo je, da z nakupovanjem dragih športnih električnih avtomobilov ne naredimo kaj dosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Tesla S, ki je prav to - drag športni avtomobil -, naj bi bil na začetku sicer samo korak do razvoja drugih, poceni električnih avtomobilov, ki si jih bo lahko privoščilo ljudstvo. Vendar pa je tukaj pomembno, da gre še vedno za koncept osebnega avtomobila. Torej za to, da poleg največ štirih ali petih potnikov zraven peljemo še vsaj tono jekla oziroma v primeru Tesle večinoma baterij in aluminija.

V tem oziru je razvoj veliko kakovostnejšega sistema javnega prevoza bolj revolucionarna ideja, za izvedbo katere ne potrebujemo blaznega razvoja novih tehnologij. Glavna poanta tako ni opustitev avtomobilov na splošno, ampak opustitev načina, kako se ti uporabljajo.

Razvoj električnega javnega prevoza namesto osebnih avtomobilov pa družbe tudi ne oropa drugih koristi, s katerimi se utemeljuje prednosti razvoja električnih avtomobilov. Ena izmed teh je zmožnost velikega števila baterij v vozilih, da absorbirajo presežke v proizvodnji elektrike. Ti postajajo zelo problematični, ko se v električno omrežje sčasoma vključuje vedno več obnovljivih virov energije.

Vozila z velikimi baterijami in računalniki, ki so priključena na omrežje, lahko zagotavljajo pametne stabilizacijske elemente. Ti so razpršeni po električnem omrežju in omogočajo, da je poraba elektrike enaka proizvodnji, kar je pogoj, da omrežje deluje stabilno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodb infrastrukture.

Če se zavedamo izzivov sodobnega sveta in jih poskušamo reševati v okviru kapitalizma, je naše polje mogočih rešitev precej omejeno in vodi preko veliko ovinkov in denarnic potrošnikov. Podjetja, ki jih pri tem ustvarimo, lahko postanejo sama sebi namen, čeprav naj bi bili njihovi izdelki zgolj stopnička na poti razvoja. Če se nehamo spraševati, kako bomo nekaj razvili zato, da bomo nekaj prodali, pa se polje zmožnosti zamisljivega zelo odpre. Rešitve se ne prikažejo toliko v obliki tehnološkega napredka kot v obliki drugačne družbene organizacije, saj večino tehnologije, ki jo potrebujemo, že imamo.

S tem, ko se spremenita družbena organizacija in ideologija, pa se odprejo tudi nove možnosti za tehnološki napredek. Lahko si poskusimo zamišljati, kaj narediti s tehničnim in kreativnim potencialom desettisočev sposobnih inženirk in inženirjev v nemški avtomobilski industriji. Ti ne bi več potrebovali delati na problemih, kako izdelati bolj luksuzen in hitrejši avtomobil, ampak bi se lotili reševanja drugih, pomembnejših problemov.

Avtor tega prispevka se zaveda, da tehnični in znanstveni napredek, ki nastane zaradi komercialnih prizadevanj, nemalokrat koristi tudi bazičnim ali pa neprofitnim raziskavam. Vendar pa je zgodovina pokazala, da je bil izvor resničnih prebojev, kot sta internet in jedrska tehnologija, večinoma drugje - v državnem sektorju, ki v projekte ni vlagal zavoljo prodaje na trgu.

Prav tako pa tudi za napredek v zasebnih podjetjih ni odgovoren profitni motiv, ampak strast, ki žene ljudi. Strast pripravi ljudi do tega, da celotnemu človeštvu zastonj ali v okviru dela v svojem podjetju prispevajo nekaj tako kompleksnega, kot je recimo jedro Linux, ki poganja večino računalniških strežnikov in industrijskih aplikacij, kjer je potrebna stabilnost.

Znanost in tehnološki napredek ne potrebujeta kapitalizma in podrejenosti potrošniškemu razvoju. Njuna naloga bi morala biti odpiranje prostora za življenje onkraj trenutnega politično-ekonomskega sistema.

 

Nezavedno ujetost tehnoloških sanjačev v spone trga je komentiral Jaka.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness