Objavljeni dobitniki sredstev ERC

Aktualno-politična novica
28. 4. 2022 - 16.00
 / Zoffa

V torek, šestindvajsetega aprila, je Evropski raziskovalni svet, ERC, objavil dobitnice in dobitnike sredstev za projekte za leto 2021. Sredstva, ki jih za obdobje 5 let dodeljuje Evropski raziskovalni svet, so namenjena podpori znanstvene odličnosti v Evropi. Pri dodelitvi sredstev ni pomembna narodnost raziskovalcev – pomembno je le, da ti izvajajo svoje projekte pri kateri od evropskih raziskovalnih institucij. Trem slovenskim projektom je uspelo pridobiti financiranje v skupni vrednosti šest celih ena milijona evrov. Kaj za raziskovalca predstavlja pridobitev prestižnega evropskega financiranja, smo povprašali eno izmed dobitnic sredstev, astrofizičarko Marušo Bradač.

Izjava

Raziskovalna skupina Maruše Bradač se v okviru projekta FIRSTLIGHT ukvarja s preučevanjem nastanka prvih galaksij in začetkov nastanka vesolja. Gre za preučevanje temnega veka vesolja, ko se je vesolje zaradi ionizacije nevtralnega vodika spremenilo iz neprepustnega v prepustno za vidno svetlobo. Njena raziskovalna skupina bo za svoje delo uporabljala podatke, pridobljene s teleskopom James Webb, ki je bil nedavno izstreljen v vesolje. Kako pa je preučevanje tako oddaljenih dogodkov s pomočjo najnaprednejšega teleskopa sploh možno?

Izjava

Pridobitev financiranja pomeni tudi pozitivne obete za splošen razvoj slovenske astronomije. Kaj projekti, kot je FIRSTLIGHT, pomenijo za razvoj slovenskega raziskovalnega prostora?

Izjava

Poleg Maruše Bradač je sredstva ERC-ja na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko pridobil tudi matematik Franc Forstnerič. Forstneričev projekt nosi ime HDPR, Holomorphic Partial Differential Relations, in je prvi slovenski matematični projekt, ki mu je uspelo pridobiti financiranje ERC-ja. Forstneričev projekt s področja kompleksne analize in geometrije zajema nadaljnje preučevanje tako imenovanih mnogoterosti Oka, ki jih je v znanstveno literaturo uvedel prav on. Mnogoterosti Oka od večine ostalih kompleksnih mnogoterosti ločuje lastnost, da dopuščajo obilico holomorfnih preslikav na afinih mnogoterostih. Raziskava takšnih geometrijskih struktur ima tudi praktične implikacije, saj tovrstne holomorfne preslikave nastopajo v različnih fizikalnih problemih. 

Tretji od dobitnikov sredstev ERC-ja, zgodovinar Borut Klabjan z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, je sredstva v višini dva cela pet milijona evrov pridobil za projekt Open Borders. Družboslovno-humanistični projekt je namenjen poglobljenemu razumevanju oblik povezovanja na območju Alpe–Jadran v obdobju hladne vojne. Po besedah Klabjana bo projekt pripomogel k poglabljanju in širjenju pestre podobe evropske preteklosti. Raziskava želi opozoriti na potrebo po razumevanju preteklosti evropske celine, ki presega črno-bele razlage o dihotomni delitvi na Vzhod in Zahod, ter ponuditi bolj razvejano sliko Evrope od konca druge svetovne vojne do danes. V slovenskem raziskovalnem prostoru je Klabjanov projekt unikum, saj gre za prvo uspešno pridobitev sredstev ERC-ja za javni raziskovalni zavod zunaj Ljubljane.

 

Na ZOFFi je danes sedel Žiga.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.