Idemo svojim putem
Šest strank, ki so sestavljale srbsko opozicijsko koalicijo Srbija proti nasilju, se je odcepilo in ustanovilo lastno strankarsko koalicijo, imenovano Jaz izbiram boj. Glavni razlog za odcepitev skupine strank je nesoglasje med dvema strujama o udeležbi na ponovljenih lokalnih volitvah v Beogradu. V Jaz izbiram boj se želijo ponovno udeležiti lokalnih volitev, na drugi strani pa preostale tri stranke volitve bojkotirajo. Po njihovem mnenju je to namreč edini način, da lahko vlado prisilijo v izboljšanje volilnih pogojev. Srž spora so decembrske volitve v Beogradu, na katerih je s 37 odstotki zmagala vladajoča Srbska napredna stranka, krajše SNS, Srbija proti nasilju pa je zaostala le za tri odstotke. SNS-u, ki ga kljub majskemu odstopu z mesta predsednika stranke neuradno vodi predsednik države Aleksandar Vučić, v treh poskusih ni uspelo sestaviti večine v beograjskem mestnem svetu. Opozicija trdi, da se je vladajoča konstelacija na oblast ponovno povzpela z volilnimi nepravilnostmi, kot so glasovanje ljudi, ki jih ni bilo v volilnih imenikih, skupinsko glasovanje in napadi na opazovalce.
Sedaj že nekdanja opozicijska koalicija Srbija proti nasilju je nastala po istoimenskih množičnih protestih v Srbiji, ki so sledili množičnima pobojema v srbskih šolah. Politično delovanje Srbije proti nasilju podrobneje razloži predstavnik socialistične civilne iniciative Marks 21, Miloš Jakovljević.
Srbija proti nasilju je v želji po zmagi nad vladajočo stranko SNS združevala stranke različnih političnih polov in programov. Program opozicijske koalicije je temeljil predvsem na nasprotovanju politiki Aleksandra Vučića, po porazu na parlamentarnih volitvah pa so se znotraj koalicije pričele kazati tudi razlike med posameznimi članicami Srbije proti nasilju.
Srbijo proti nasilju so zapustile Zeleno-leva fronta, Ekološka vstaja, Gibanje svobodnih državljanov, Demokratska stranka, Narodno gibanje Srbije in Novi obraz Srbije. Šesterica strank, ki so se združile v Jaz izbiram boj, je napovedala svojo udeležbo na volitvah pod pogojem, da so izpolnjene njihove zahteve. To so oblikovanje neodvisne volilne komisije za revizijo volilnih imenikov, nepristransko poročanje o političnih akterjih in izvedba lokalnih volitev v Beogradu hkrati z lokalnimi volitvami v več kot 80 mestih in občinah, kjer volitve že decembra niso potekale. V ta namen je srbski parlament včeraj sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, s katerimi so ugodili zahtevam opozicije.
Za izpeljavo volitev je moral srbski parlament sprva potrditi spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki določajo nov rok za razpis lokalnih volitev. Ta je po novem 150 dni pred potekom mandata, od razpisa volitev do njihove izvedbe pa mora miniti najmanj 30 dni. Spremembe zakona podrobneje predstavi politolog in aktivist, Nikola Paunović.
Sprejetje novega volilnega zakona je predsednici srbskega parlamenta, Ani Brnabić, omogočilo, da ponovitev beograjskih volitev razpiše istočasno s potekom drugih lokalnih volitev 2. junija. Brnabić je sicer pred tem pozive o ponovitvi lokalnih volitev v Beogradu označila kot neutemeljene in neustavne. Kaj je privedlo do spremembe njenega stališča, pojasni Jakovljević.
Pri bojkotu beograjskih lokalnih volitev sicer še vedno ostaja preostanek strankarske koalicije Srbija proti nasilju, ki jo sestavljajo stranke Srbski center, Stranka svobode in pravičnosti ter Zajedno ali Skupaj. Menijo, da vseh priporočil urada Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice glede volitev ni možno implementirati do 2. junija. Zato so vložili predlog ustavnega zakona, po katerem bi se vse volitve izvedle jeseni. Odcepitveno frakcijo pa so obtožili kršenja pogodbe, ki so jo opozicijske stranke podpisale marca. V njej so se dogovorili, da bodo volitve bojkotirali, dokler se ne ugodi njihovim zahtevam. Več o zahtevah preostanka zdaj že nekdanje koalicije strank pojasni Jakovljević.
Preostale tri stranke torej ostajajo na svojem bregu in še vedno pozivajo k spremembam, ki bi zagotovile pravičnejše volitve. Kot pojasnjuje sogovorec, pa pozivi, pri katerih vztrajajo, sicer niso dovolj, če želijo doseči spremembe.
Srbska opozicija, ki je bila že pred razpadom Srbije proti nasilju oslabljena, bo sedaj poleg z vladajočo stranko tekmovala tudi sama s seboj. Del opozicije bo v nemogoči bitki vzeti oblast Vučiću poskušal zmagati na nepravičnih volitvah, drugi del opozicije pa ga bo z oblasti odnesel tako, da na volitvah ne bo sodeloval.
Foto: Instagram: Miroslav Aleksić
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj