BRITOFF francoskega upokojevanja
Francoska vlada je potrdila pokojninsko reformo, proti kateri že več tednov protestirajo sindikati. Vlada je zakonodajni predlog, ki predvideva uveljavitev univerzalnega pokojninskega sistema, temelječega na točkovanju, predložila parlamentu, ki naj bi ga začel obravnavati v začetku februarja. Sindikati, ki želijo, da vlada reformo prekliče, so v preteklih tednih že dosegli, da je iz predloga umaknila določilo, ki bi starost za polno pokojnino zvišalo na 64 let. Vendar bo v primeru, da vlada ne bo našla alternativnega načina financiranja novega pokojninskega sistema, višja pokojninska starost ponovno vpeljana, sporoča premier Édouard Philippe. V znak nasprotovanja reformi se nadaljuje tudi stavka, ki traja že 51 dni in povzroča kaos v železniškem prometu, v Parizu namreč delujejo samo tri linije podzemne železnice. Kljub nevšečnostim pa podpora javnosti protestnikom ostaja močna; 60 odstotkov Francozov meni, da bi predsednik Emmanuel Macron moral upoštevati glas ljudi, ki protestirajo proti reformaciji pokojninskega sistema.
Sudanska vlada je z uporniškimi skupinami podpisala sporazum, ki predvideva konec tako imenovane tretje sudanske državljanske vojne, ki traja od leta 2009. K podpisu je pristopilo severno krilo militantske stranke Ljudsko gibanje za osvoboditev Sudana in gibanja, ki delujejo v Darfurju, Južnem Kordofanu in Modrem Nilu. Delegacija iz Južnega Kordofana sporazuma ni podpisala in je zahtevala večjo avtonomijo. Dogovor med drugim načrtuje združenje militantnih in vladnih enot v skupno nacionalno vojsko. Mirovni pogovori so se začeli lani oktobra, ko je bila po padcu predsednika Omarja al-Bashirja vzpostavljena začasna vlada.
Bolivijska začasna vlada pod vodstvom konservativne predsednice Jeanine Áñez je prekinila diplomatske stike s Kubo. Odnosi med državama so se ponovno zaostrili, potem ko je Áñez kubanske oblasti obtožila zadrževanja večine denarja, ki ga Bolivija nameni za plačilo kubanskih zdravstvenih delavcev v državi. Obtožbe je zavrnil kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez in obtožil Áñez, da je oblast prevzela z državnim udarom. To je bilo za bolivijsko konservativno vlado preveč. Bolivija tako nadaljuje s krhanjem odnosov z latinskoameriškimi državami. Z Venezuelo je denimo zaostrila odnose že novembra lani, ko se je na oblast zaradi odstopa in izgona nekdanjega predsednika Eva Moralesa zavihtela zdajšnja začasna predsednica Jeanine Áñez. Ta je sicer sporočila, da bo kandidirala na predsedniških volitvah, ki bodo 3. maja letos.
Dodaj komentar
Komentiraj