Statistično mišljenje afen

Audio file

Raziskovalke in raziskovalci so empirično preverjali, ali velike afne, great apes oziroma šimpanzi, bonobi, gorile in orangutani lahko na podlagi ponujenega vzorca sklepajo, v kateri posodi je boljša hrana. Sklepanje iz omejenih podatkov je pomembna komponenta induktivnega učenja, pri katerem iz posamičnega sklepamo na splošno, in kaže na razumevanje osnovnih statističnih zakonitosti.

Pri ljudeh se razumevanje za statistične odnose pojavi že pri dojenčkih. Ker za razumevanje torej nista potrebna jezik in šolanje, lahko sklepamo, da je to prisotno tudi pri drugih živalskih vrstah. Eksperimenti so že pokazali številsko kognicijo pri številnih vrstah živali. To je ključen predpogoj za raziskovanje implicitne oziroma laične in nejasne teorije statistike, saj šele štetje omogoči opažanje razlik med vzorci. Za izvedbo tako kompleksnega eksperimenta so poleg razumevanja števil potrebne tudi druge mentalne zmožnosti afen, kot so kratkoročni spomin, v katerega shranijo videne količine, in mentalna primerjava količine. Dodatne zmožnosti mišljenja o verjetnosti jim zagotovo pomagajo pri vsakodnevnih opravilih. Vprašanje je le, ali imajo zmožnost tovrstnega sklepanja.

Afne so izvajale naloge, preko katerih so znanstveniki in znanstvenice raziskovali njihovo zmožnost statističnega sklepanja. Želeli so ugotoviti, ali afne lahko sklepajo, kakšna je celotna vsebina posode na podlagi majhnega vzorca nekaj koščkov hrane, ki so bili vzeti iz posode.

Izvedli so dva eksperimenta, prvega z enako velikimi, a po vsebini različnimi vzorci in drugega z različno velikimi in vsebinsko različnimi vzorci hrane. Afne so najprej navadili na to, da morajo opazovati raziskovalca, ki jim pokaže vzorec, in nato izbrati posodo, ki jo želijo. To posodo s hrano so ob izbiri tudi dobile, tako da so bile motivirane za izbiro priljubljenejše hrane. Ko so afne razumele, kako poteka preizkus, so raziskovalci pokazali dve posodi z različno vsebnostjo priljubljene hrane - briketov in nepriljubljene hrane - korenčkov. Iz posod so vzeli vzorec hrane in ga pokazali afni. Afna je nato izbrala eno izmed posod in dobila hrano v njej.

V primeru enako velikih vzorcev hrane so afne večkrat izbrale posodo, kjer je bila boljša hrana ne glede na to, če so videle vsebino posode prej in če so vzorec hrane vrnili nazaj v posodo ali ne. Niso pa bile sposobne izbrati posode z boljšo hrano, če sta bila vzorca različne velikosti. V tem primeru so raje izbrale vzorec, kjer je bilo več hrane - čeprav relativno gledano manj priljubljene hrane -, kot manjši vzorec z relativno več priljubljene hrane.

Prihodnje študije bodo morale raziskati, ali afne izbirajo na podlagi dvojnosti dobro/slabo ali na podlagi količine ter kakšna je razlika med sklepanjem iz vzorca na populacijo in iz populacije na vzorec.

O opičji kogniciji je pisala vajenka Ana...

Vir:

Eckert, J., Rakoczy, H in Call, J (2017). Are great apes able to reason from multi-item samples to populations of food items? American journal of primatology,  10.1002/ajp.22693. 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj