Evropski El Dorado na Balkanu
V Volarih, vasici v občini Šipovo nedaleč od Jajca, v Bosni in Hercegovini, so se lokalci organizirali proti geološkim raziskavam v dolini reke Plive. Geološke raziskave na tem področju, ki sodi v Republiko Srbsko, potekajo od leta 2021, njihov cilj pa je odkriti, kolikšne količine bakra, svinca in barita se skrivajo pod zemljo. Lokalno prebivalstvo, združeno v iniciativo Varuhi Plive in Janje, je na protestih, nazadnje pred mesecem dni, zahtevalo transparentnost in dostop do podatkov geoloških raziskav, ki jih financira podjetje Lykos Balkan Metals. Menijo, da podjetje v navezi z entitetsko vlado Republike Srbske skriva pravi namen raziskav, ki je po njihovem mnenju odkrivanje dostopnosti in količin litija, skritega pod zemljo. Protest in težave pri dobivanju podatkov o geološki raziskavi podrobneje razloži Tihomir Dakić, predsednik civilnodružbene organizacije Center za življenjsko okolje.
Raziskave v dolini reke Plive niso osamljen primer. V državah nekdanje Jugoslavije več let potekajo geološke raziskave, namenjene lociranju potencialov za odpiranje novih rudnikov. Samo v Srbiji ima dovoljenja za izvajanje geoloških raziskav okrog 100 podjetij, dovoljenja pa obsegajo območje več kot 5000 kvadratnih kilometrov, torej za okrog četrtino površine Slovenije. Od leta 2015 za izdajo dovoljenj skrbi ministrstvo za rudarstvo in energetiko, pred tem so morali investitorji pridobiti dovoljenja lokalnih skupnosti.
Rudarska podjetja se poleg tradicionalnih rud, kot sta baker in zlato, skušajo okoristiti s pridobivanjem litija, ki je ključna kovina v elektronskih čipih in baterijah, potrebnih za delovanje sodobnih elektronskih naprav. Projekt Jadar na zahodu Srbije, ki ga financira avstralsko-britansko podjetje Rio Tinto, je v tem kontekstu prišel najdlje. Leta 2021 so v podjetju in vladi Srbije na območju Jadarja napovedali odprtje rudnika jadarita, silikatnega minerala z vsebnostjo litija in bora. A z množičnimi demonstracijami po Srbiji je ljudstvo vrhovnega vladarja Aleksandra Vučića uspelo prepričati, da je projekt vsaj začasno zamrznil.
Bosanskih in srbskih oblasti pri dajanju dovoljenj za geološke raziskave ne prepriča niti primer negativnih posledic na zdravje, ki jih povzroča rudnik bakra v Boru na vzhodu Srbije. Tam lokalni prebivalci živijo 10 let manj od srbskega povprečja. Onesnaženje v Boru se je še dodatno povečalo, odkar so leta 2018 srbske oblasti večinski delež rudnika prodale kitajskemu podjetju Rudarska skupina Zijin. To je, da bi zagotovilo dobičkonosnost rudnika, ki je v državnem lastništvu dolga leta delal izgubo, napovedalo povečanje produkcije.
Začnimo v dolini reke Plive, v Bosni in Hercegovini. Geološke raziskave v dolini potekajo od leta 2021. Raziskave financira podjetje Lykos Balkan Metals. Uradno raziskujejo količino bakra v zemlji okoliških planin. Lokalno prebivalstvo je tako prepričano, da namesto bakra podjetje v resnici išče litij in pripravlja teren za odpiranje rudnika, kar bi po njihovem prepričanju prineslo ekološko katastrofo. Kot pojasni Aleksandar Trifunović, urednik banjaluškega magazina Buka, imajo že same geološke raziskave negativne posledice na lokalno prebivalstvo.
Reka Pliva je pomemben vodotok za celotno regijo. Iz nje pitno vodo posredno pridobivajo tudi v glavnem mestu Republike Srpske, Banjaluki. Odprtje rudnika v dolini Plive bi v veliki meri onesnažilo reko in s tem onemogočilo dostop do pitne vode tudi prebivalcem glavnega mesta, meni Dakić.
Podjetje Lykos Balkan Metals nad lokalnim prebivalstvom in ekološkimi aktivisti, ki dejavnosti podjetja nasprotujejo, tudi izvaja pritiske. Tako so med drugim zaradi blatenja dobrega imena tožili Amelo Šabić Ahmečković, aktivistko in predsednico lokalne iniciative Dolina Pliva. Prav tako podjetje intenzivno lobira pri entitetski oblasti, ki jo vodi Milorad Dodik in njegovi socialdemokrati. Kot razloži Trifunović, so leta 2021, pred začetkom izvrševanja geoloških raziskav, dosegli sprejetje zakona, ki lokalno samoupravo v celoti izloča v procesu poteka raziskav in kasneje načrtovanega odprtja rudnika.
Dakić meni, da v samem procesu geoloških raziskav in izkopavanj podjetje Lykos Balkan Metals deluje v spregi z entitetskimi oblastmi v Banjaluki, ki na poizvedbe in pritožbe lokalcev in aktivistov ne odgovarjajo.
Geološke raziskave v Republiki Srbski ne potekajo zgolj v dolini reke Plive, odvijajo se tudi na planinah Ozren in Majevica v bližini mesta Tuzla. Preko entitetske meje je britansko podjetje Adriatic Metals prav pred mesecem dni odprlo rudnik cinka, svinca, bakra in drugih dragih kovin v Varešu. Julian Reilly, britanski veleposlanik v BiH, je ob odprtju rudnika projekt hvalil z besedami, da predstavlja kar četrtino neposrednih tujih investicij v Bosni in bo prispeval več kot dva odstotka bruto domačega proizvoda države.
Na drugi strani Drine, blizu Loznice v zahodni Srbiji, je podjetje Rio Tinto opravilo geološke raziskave v začetku stoletja. Odkrili so mineral jadarit, bogat z litijem. Leta 2021 je podjetje Rio Tinto skupaj s srbskimi oblastmi tako začelo s projektom Jadar, s katerim bi na tem področju odprli rudnik litija. Vladina uredba, ki je projektu Jadar dala zeleno luč, je bila po množičnih demonstracijah v začetku leta 2022 pravno formalno ukinjena, kot pojasni Zlatko Kokanović, podpredsednik lokalne ekološke iniciative Ne damo Jadar.
Rio Tinto je od uradne prekinitve projekta Jadar porabil več denarja kot za sam projekt, pravijo v gibanju Marš sa Drine, ki je opravilo analizo financ britansko-avstralskega podjetja. Hčerinska firma podjetja, Rio Sava, ki jo je Rio Tinto ustanovil sočasno s projektom Jadar, je od začetka svojega delovanja v Srbiji porabila približno pol milijarde evrov. Od tega so 300 milijonov namenili nematerialnim uslugam, kot je promocija. S tem denarjem želijo podkupiti lokalno prebivalstvo, meni Kokanović.
Rio Tinto je proti srbskim državnim organom sprožil devet tožb, ker so odpravili odločitve ministrstev, ki bi podjetju omogočile začetek izkopavanja surovin. Srbske oblasti rudnik litija še vedno podpirajo, na kar kaže tudi kampanja v medijih, podrejenih Vučićevi oblasti. V iniciativi Kreni-Promeni, ki je v Srbiji na prvih frontah borbe proti rudniku v dolini reke Jadar, so minuli torek sporočili rezultate svoje medijske analize. V dveh tednih so v medijih zasledili skoraj 240 omemb litija in skoraj 70 omemb Rio Tinta. Po njihovi analizi sta litij in podjetje v štirih petinah objav bila omenjena v pozitivnem kontekstu. Predstavnik gibanja Savo Manojlović je dejal, da to priča o vodenju neke vrste lobotomije in medijskega inženiringa.
Novopečena predsednica srbskega parlamenta, pred tem Vučićeva premierka, Ana Brnabić, je pred dobrim tednom dni na primer dejala, da si denarja, ki bi državi ostal od izkoriščanja litija, ne morejo niti zamisliti. Povlekla je vzporednico z Norveško, češ da je Srbija pred litijem in po njem enaka Norveški pred nafto in po njej. Brnabić pravi, da je projekt Jadar zgolj suspendiran in ga lahko znova obudijo. Ko so projekt ukinili, je Brnabić zagotavljala, da je s projektom konec, opiše Kokanović.
V primeru vnovičnega poskusa odpiranja rudnika v dolini reke Jadar so v iniciativi Ne damo Jadar pripravljeni na ponovne protestniške akcije, opozarja Kokanović.
Rudniki poleg negativnega vpliva na okolje slabšajo zdravstveno stanje lokalnega prebivalstva, kot kaže primer rudnika bakra v Boru v vzhodni Srbiji. Tam lokalni prebivalci zaradi vdihavanja kancerogenih snovi živijo povprečno 10 let manj od srbskega povprečja, opozarja Snežana Šerbula, vodja Katedre za zaščito okolja Tehniške fakultete v Boru.
Srbska država je dvotretjinski delež rudnika Bor leta 2018 po dobrem desetletju negativnega poslovanja prodala kitajskemu podjetju Rudarska skupina Zijin. Novejšo zgodovino rudnika podrobneje predstavi Željko Veselinović, opozicijski poslanec v državnem parlamentu in predsednik Združenih srbskih sindikatov Sloga.
Kitajsko podjetje je od začetka svojega poslovanja leta 2018 kljub organiziranim protestom lokalnega prebivalstva rudnik močno obremenilo in napovedalo njegovo širitev. Ob tem uprava nad delavci izvaja pritisk, zaposleni so izpostavljeni mobingu, opozarja Veselinović.
Baker je kovina, ki se zaradi dobre električne prevodnosti med drugim uporablja pri proizvajanju električnih kablov in vodnikov. Njegova uporaba v internetni dobi stalno narašča. Namen širjenja rudnika v Boru je po mnenju profesorice Šerbula del poskusa preboja Kitajcev na evropski trg.
Geološke raziskave financirajo tuja podjetja, ki nato z rudniki plemenitih kovin tudi upravljajo. Rudarska podjetja, kot je Rio Tinto, delujejo pod zaščito Evropske Unije in Združenega kraljestva, ki se z rudniki v Evropi želita postaviti po robu dominantni poziciji Kitajske, meni Kokanović. Na račun uničevanja okolja na Balkanu želi Evropska unija namreč poskrbeti za lasten zeleni prehod, čeprav so zaloge litija v Nemčiji večje kot v Srbiji.
Daleč največje zaloge litija so na drugi strani Atlantika, v Boliviji, Argentini in Čilu. Skupno je pod površjem treh držav prek 50 milijonov ton litija. Po potrjenih zalogah v Evropi je na prvem mestu ravno Nemčija s skoraj štirimi milijoni ton litija, medtem ko v Srbiji zaloge ocenjujejo na milijon in dvesto ton. Dakić se tako sprašuje, zakaj litij izkoriščati v Bosni, ne pa v Nemčiji.
Neokolonialni interesi se ne bi mogli udejanjati brez kolaboracije lokalnih kabadahij, ki na svojih pozicijah zagotavljajo privatizacijo in poceni dostop do surovin, dodaja Dakić.
Rudarski potenciali na področju nekdanje Jugoslavije so glede na predstavljeno sliko v Bosni in Hercegovini ter Srbiji morda bolj oprijemljivi od legende o El Doradu. Sploh, ko o podeljevanju dovoljenj in koncesij odločajo ministrstva, ne da bi potrebovala privolitev lokalnih skupnosti.
Vir fotografije: curovics, creative commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
super oddaja, bravo!
Komentiraj