Današnji mestni napovednik

Oddaja
13. 4. 2021 - 16.30

V križišču levo ob 18:00: Mojca Dobnikar: Dolga feministična osemdeseta leta

Dolga feministična osemdeseta leta se začnejo v drugi polovici sedemdesetih in se zaključijo na začetku devetdesetih. Osmišljamo feministično geslo »Osebno je politično« in zavračamo uradno politiko enakosti spolov, ki pravi: »Ženskega vprašanja ni.« Delujemo v kontekstu novih družbenih gibanj v Sloveniji in se povezujemo s feminističnim gibanjem v tedanji Jugoslaviji. Postavljamo mejnike v razvoju feministične teorije in aktivizma. Odkrivamo zgodovino feminizma in zgodovino žensk. Vstopamo v javnost, doživljamo odzive različnih javnosti, ustvarjamo lastno javnost. Odpiramo v javnosti neobstoječa vprašanja ali obstoječa vprašanja na nov način (spolna usmerjenost in identiteta, reproduktivne pravice proti demografski politiki, nasilje v zasebni sferi). Radikalno zarežemo leta 1985 (»Samo za ženske«), ko se očitkom nasprotnic_kovsamostojnega ženskega organiziranja pridružijo očitki »podpornikov_ic« feminizma o getoizaciji. V resnici smo vpete v številne aktivnosti na drugih področjih (mirovništvo, ekologija, boji za svobodo tiska …). Enega zadnjih krogov osemdesetih tečemo leta 1991 z demonstracijami za pravico do splava. Jedro naše zapuščine: ženski študiji, ženska politika in ženske nevladne organizacije.

Mojca Dobnikar je študirala jezike, filozofijo, primerjalno književnost in agronomijo, diplomirala iz ekonomije. Sodelovala je v študentskem časopisu Tribuna, pozneje je bila glavna urednica knjižne zbirke Krt (predhodnice današnje Založbe Krtina). Od študentskih let prevajalka družboslovne in humanistične literature, predvsem iz nemščine in angleščine (od A. Kollontaj, W. Reicha in S. Freuda prek J. Habermasa, K. Marxa ter S. Brownmiller, J. Squires in bell hooks do L. Adamiča in H. Zinna). Sredi osemdesetih let aktivno vstopila v feministično polje, bila med pobudnicami in/ali sodelavkami ženskih skupin in nevladnih organizacij: Ženska sekcija pri Sociološkem društvu (1984–1985), Ženska sekcija Lilit pri ŠKUC-Forumu (1985–1991), SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja (1989–2002), Ženske za politiko (1990–1992), Ženski center na Metelkovi (1993–1995), Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa (2003–). Bila tudi pobudnica in/ali sodelavka projektov: jugoslovansko feministično srečanje v Ljubljani (1987), mednarodni feministični tabori, delavnice in konference (1990–1996), brezplačna pravna pomoč za ženske – žrtve nasilja (1996), prva (1997, Ljubljana) in tretja nevladna varna hiša za ženske (2000, Celje), kampanja »Kaj ti je, deklica?« (1999, 2002), portal www.spol.si.

NA fejsbook strani Levice

 

Rjava univerza v Berkeleyu ob 18:00: Judith Butler: Debt, Guilt, Responsibility, Obligation

In this lecture, Butler will consider how best to delink debt and guilt in the context of the intensification of student debt in recent years and the movement in favor of debt forgiveness. The argument will seek to show that public obligations to either free or affordable education rely upon a notion of the public good that severs debt from guilt. This analysis considers the stories that are told to those who take out loans that turn out to be unpayable, the stories that are told within the public sphere about the “irresponsibility” of those who do not pay their debts, and then considers how forgiveness contests such narratives and offers a new set of conceptual clarifications of public obligations that expiate guilt. The paper will draw on Walter Benjamin’s early writings on forgiveness in order to illuminate an anti-narrative strand in public discourse. That discourse seeks to quit the storyline that brings on and sustains the moral status of student debt, instead opening up a sphere of ethics that disperses moral blame for those subject to historically orchestrated forms of exploitation. The lecture is associated with the research agenda of the 2020-21 Pembroke Seminar “Narrating Debt.”

Registracija za ogled preko YT

 

Anton Podbevšek Teater ob 18:00: Dečki Pavlove ulice

Mladinski roman madžarskega pisatelja Ferenca Molnárja (1878-1952) Dečki Pavlove ulice je izšel davnega leta 1907. Takoj je postal ne samo domača, madžarska, uspešnica, ampak je bil nemudoma preveden v številne tuje jezike. Dokaz kvalitete in ustvarjalnega izziva, ki ga zgodba romana ponuja, so tudi številne odrske (tudi radijske) adaptacije ter filmske priredbe, ki se pojavljajo praktično vse od prve izdaje – vsakih nekaj let jih je mogoče zaslediti v katerem od evropskih gledališč. Za kako popularno delo tudi v naši (zaenkrat zgolj) bralni javnosti gre, pričajo vsaj štiri knjižne izdaje, med njimi tudi striparska, zadnja je izšla leta 2018 pri založbi Beletrina.

Razlogov za "neuničljivost" je več, so pa zelo jasni: mladinski roman ima vse tisto, kar prava zgodba potrebuje, da uspešno nagovori bralca, predvsem mladega. Je čustveno izredno intenzivna, pretresljiva, noro zabavna, dogajalno izredno dinamična. Današnji bralec je na duhovit in komunikativen način soočen z osnovnimi elementi vzgoje in s tistimi gradniki kulture, na katerih temelji osnovna medčloveška komunikacija. Ta pomeni predvsem poskus razumevanja, sočutnosti, empatije, pa tudi poštenosti, doslednosti, načelnosti – torej tistih kvalitet, ki se na prvi pogled zdijo samoumevne, a to žal vse prevečkrat niso.

Informacije o vstopnicah tudi na naslovu: info@tretjioder.si. ali po telefonu 040 530 244, vsak delavnik med 14:00 in 16:00 in 1 uro pred predstavo.

Vstopnina: 8 EUR

 

MKL ob 18:00: MGL v MKL: Med odrom in literaturo - Nejc Gazvoda

Pogovorni večer

V sodelovanju z Mestnim gledališčem ljubljanskim (MGL) smo v letošnjem letu zasnovali nov projekt MGL v MKL: med odrom in literaturo, cikel pogovorov, ki bodo potekali v MKL-Knjižnici Otona Župančiča. Oba svetova - knjižnico in gledališče - družijo isti cilji in vrednote o vzgoji in opolnomočenju bralcev oz. občinstva za kritični in poglobljen razmislek o času in prostoru, saj oboji želimo občinstvu približati vrednost in razumevanje umetnosti (predvsem gledališča in literature). Prvi gost, ki združuje najboljše iz obeh svetov, bo Nejc Gazvoda, dramatik in režiser, ki je z MGL sodeloval že večkrat, trikrat kot pisec in dvakrat kot režiser. Nazadnje je leta 2018 na Velikem odru režiral uspešnico, družinsko dramo Tih vdih, za katero je leta 2019 prejel Grumovo nagrado za najboljše izvirno dramsko besedilo in Borštnikovo nagrado. Občinstvu Mestnega gledališča ljubljanskega se je v letošnji sezoni ponovno dokazal v vlogi avtorja in režiserja, tokrat romantične drame Jazz, ki jo je po naročilu umetniške vodje MGL Barbare Hieng Samobor napisal z mislijo na oba igralca, Ajdo Smrekar in Sebastiana Cavazzo. Uprizoritev je uvrščena v tekmovalni program 51. Tedna slovenske drame, ki bo potekal novembra, obenem pa je prek spleta doživela velik uspeh, saj si jo je ogledalo že zavidljivo število gledalcev. 

Pogovor z Nejcem Gazvodo bo vodila Ksenija Horvat. Lahko si ga boste  ogledali prek spleta, na družbenih kanalih MKL in MGL. 

Brez vstopnine

 

Cirkulacija2 ob 19:00: Radharani Pernarčič & Cirkulacija 2 – IZUMIJE CASTRA FIK ARKE

Razstava je na ogled taisti dan že od 15.00 dalje v Cirkulaciji 2 | Podhod Ajdovščina Ljubljana ter nato sleherni dan (razen nedelje in ponedeljka). Kulturnemu vakuumu navkljub je podaljšana do 20. aprila 2021! Tudi druga odkritev sledi smernicam NIJZ in KPJ.

Radharani Pernarčič avtorstvo izumij predaja (priznava) Castru Fik Arki, ambicioznemu geniju, ki izumlja nenavadne naprave in opravlja temeljite raziskave na področjih antropologije, paleontologije, astrofizike, biologije, arheologije, umetnosti, itd. Drugo odkritje bo poskrbelo za dodatno presenečenje.
Radharani Pernarčič & Cirkulacija 2
IZUMIJE CASTRA FIK ARKE:
poKLONI za INventivne naPRAVE
(koLEKCIJA originalnih del Castra Fik Arke, obogatena z izumi njegovih učencev, sledilcev, oboževalcev, cinkom in uranom
v sedmi hiši)

 

SNG Nova Gorica od 19:00 do 00:00: Jan Cvitkovič: Otroci Adama in Eve

Avtorski projekt - Laboratorij nezavednega

Na povezavi zaradi tehničnih težav na ogled od 14. 4. dalje

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom ob 20:00: Simon Goff

Simon Goff, violina, živa elektronika
Cankarjevi torki ponujajo še en covidni skok v Berlin. Tokrat skupaj z berta.berlin predstavljamo britanskega violinista in skladatelja Simona Goffa s koncertom ob izidu njegovega albuma Vale.
Vale je navdušujoče raziskovanje vmesnika med violino in tehnologijo ter med poloma intimnosti in mogočnosti, tako razkošnih, globokih in prostranih kot pokrajina, ki leži v osrčju glasbe, poimenovane po umetnikovi rodni dolini York (Vale of York).
Projekt so oplajala sodelovanja Simona kot glasbenika in avdio inženirja z umetniki, kot sta Thor Harris (Swans, Amanda Palmer) in Federico Albanese, ob nastopih po koncertnih odrih Evrope.
Že prvi dan delovanja v legendarnih studiih Vox-Ton je Goff spoznal Adama Wiltzieja (polovico slovitih postklasičnih oz. ambientalnih duov Stars of the Lid in A Winged Victory for the Sullen). V naslednjih dveh letih je sodeloval s postklasičnimi in postrockovskimi vizionarji, kot so pokojni Jóhann Jóhannsson, Hildur Gudnadóttir (mdr. pri glasbi za serijo Černobil in film Joker), Dustin O'Halloran in Yair Elazar Glotman.
Privoščite si dvajsetminutno glasbeno sladico navdihujočega umetnika, ki vam bo polepšal večer.

Ekskluzivni koncert si lahko ogledate brezplačno v spletnem prenosu na YouTube kanalu in Facebook strani Cankarjevega doma.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 
randomness