PREZGODI

LUDa knjigarna // 17.00 // Čajanka s knjigo meseca: V drevo

V torek bomo na čajanki gostili avtorico knjige meseca po izboru LUDe knjigarne, Pepelnik Ano. O njeni novi pesniški zbirki V drevo (LUD Šerpa) bo z njo ob piškotih in vročih skodelicah kramljala Julija Lukovnjak. Lepo vabljeni!

Knjigarna LGL // 17.15 // Pogovor o predstavi Palčica

Andersen je s Palčico proslavil lepoto in ranljivost. S svetlo poetično zgodbo je izrisal metaforo rasti in preobrazbe. Maja Kunšič, prvakinja Lutkovnega gledališča Ljubljana, je z izjemno rahločutnostjo Palčico izklesala v pripoved o drugačnosti, lastni poti in notranji moči. 

Iz drobcenega in krhkega bomo izvabili ustvarjalno silo in jo pomnožili v semen(c)a, iz katerih bodo nekoč (kmalu) izrasla čisto prava živa bitja. Popek se bo razpočil in v čolničku iz tulipanovega lista bomo odpluli v čarovnijo … Z nami bosta igralka in režiserka Maja Kunšič in pripovedovalka Tjaša Koprivec Vuga.

Kinodvor

Dvorana // 15.45 // Žal mi je, punčka

Eva Victor / ZDA / 2025 / 103 min / angleščina

Iskren, topel in presenetljivo smešen film o tem, kako živeti z nečim, česar ne moreš nikoli zares preboleti. Senzacija festivala Sundance, dobitnik tamkajšnje nagrade za najboljši scenarij ter eden najboljših filmov leta po mnenju številnih kritikov.

Mala dvorana // 17.00 // Modrost sreče

Barbara Miller, Philip Delaquis / Švica / 2024 / 90 min / angleščina

Dalajlama ob svoji devetdesetletnici z nami deli brezčasne modrosti o doseganju notranjega miru in sreče ter nam ponuja praktične nasvete za spopadanje z izzivi 21. stoletja. Film je produciral Richard Gere.

PREPOZN

I.  GLASBA

ne-meta

Klub CD // 19.30 // Jan Sever - Nordica

Jan Sever je kot klasični pianist svojo pot že pred desetletji nadgradil z iskanjem lastne identitete tudi zunaj svojega osnovnega glasbenega polja. Leta kaljenja v klasični glasbi ter raziskovanja drugih žanrov in zasedb so naposled obrodila sadove v obliki samostojnih avtorskih improvizacij. Zgoščenka Nordica, ki je pred nami, je plod sedemletnega ustvarjanja in raziskovanja, v katerem Sever išče ustvarjalni spekter med popolno improvizacijo in kompozicijo.

Album Nordica se napaja iz različnih glasbenih stilov, kot so jazz, klasika, world music, flamenko, balkanski melosi, sodobne inštalacije – a hkrati deluje organsko. Sever v svojih improvizacijah ne išče glasbene eklektičnosti, temveč homogenost. Zanima ga iskanje novega s pomočjo številnih glasbenih izrazov, ki jih vključuje v svoj osebni jezik in ki so del njegovega notranjega sveta. Novo tako gradi z inkluzivnostjo, ne z ekskluzivnostjo.

Hostel Celica // 20.00 // Sozvočja sveta: Sevdah - klasik

Glasba Balkana v novi preobleki.

Projekt, ki ga je idejni in umetniški vodja Uroš Jezdić uresničeval zadnjih nekaj let -  ker se srečata ljudska in klasična glasba, avtentična in komorna igra. 

ne-Slovenija

Hard Place, Zagreb // 20.00 // Mephistofeles, Omega Sun

O ovom mračnom demonskom trojcu sve se više priča, a ljubitelji stonera i dooma posebno uživaju u specifičnoj atmosferi koju bend upriličuje – što zbog vrlo sirovog lo-fi pristupa glazbi, što zbog ezoterije, mračnih filmskih i knjiških referenci i tema magije, ljubavi, ovisnosti i smrti koje redovito provlače kroz stihove. Kritičari na njih stavljaju podosta teško breme usporedbe nazivajući ih idućim korakom evolucije nakon velikog Electric Wizarda, a na vama je da dođete i to provjerite uživo!

Kao podrška okultnom Mephistofelesu kroz oba datuma nastupit će slovenski stoner-doom sastav Omega Sun. I ovaj trio njeguje ljubav prema fuzzu, masnom i tromom zvuku, a svemu, kako kažu, pristupaju bez kompromisa. Nakon dva albuma i američke turneje, spremni su udariti dobre temelje ovom stoner događaju jeseni.

II.  DRUGO

metametameta

Jalla Jalla // 19.00 // Boris Stanić: Mrtvaški ples

Razstava Mrtvaški ples in nasploh umetnost Borisa Stanića se ukvarja s temami in motivi kot so panteizem in narava, slovanski paganizem ter depresivni prizori močvirja južnega Banata, kjer se starodavna prepričanja Dačanov preklapljajo s slovanskim vraževerjem. Bogovi z rogovi, demonske žene, pokopi in vinjene starke so le košček bogatega avtorjevega dela, ki si ga lahko ogledate na razstavi, nadvse primerni za ta odvratni čas.

Jalla Jalla // 20.00 // delavnica 

Sitotisk v živo (tiskamo izbrana Borisova dela na naše ali vaše blago oziroma oblačila).

Španski borci // 20.00 // Čigave oči?

Čigave oči? je plesna predstava, ki raziskuje ponotranjen moški pogled – pogled, ki telo seksualizira, objektificira, nadzira. Plešoče telo je pogojeno z zunanjimi koreografskimi zahtevami, izgublja avtonomnost in (p)ostaja kapitalistični stroj reproduciranja, zadovoljevanja ter nenehnega izboljševanja in napredka. Sila. Slina. Pekoča struktura. Želja. Vsa že doživeta plesna zgodovina. Forme. Linije. Gnanje. Več in bolje. Samokontrola. Kdo me gleda? Kako gledam samo sebe?

Španski borci // 20.00 // Neforma #122: Tisa Neža Herlec, Neža Naglič, Alja Branc in Julija Cergolj

Pred kratkim sem sanjal suho pokrajino s kamnitimi stolpi in dva jezdeca na konjih, ki dvigata prah pod njihovim vznožjem. Eden od njiju je na pobočju presenečen vzkliknil in razjahal. Ugledal je namreč prečudno žival, ki je ležala na skalah. Trup je bil še najbolj podoben levjemu, glava pa ni spominjala na nobeno od glav meni poznanih živali. Okrogel in ploščat neporaščen obraz, kot bi bil narejen iz temnega zgubanega usnja, na katerem so zijala široka usta z desetinami ostrih zob spodaj in zgoraj. Dolg nos, tanek, bel in koščen. Koščen, pravim, ker je bil ena sama bela kost in se je začenjal visoko pri očeh, ki so na pol miže in smejoče pritrjevale zobatemu nasmešku. Žival se je namreč z užitkom predajala božanju jezdeca, ki je razjahal. Kar se mi je celo v sanjah zazdelo čudno, je bilo dejstvo, da je imelo bitje še eno oko, tik nad zgornjim zobovjem, sredi dlesni. In to oko se ni zaprlo kot preostali dve, zenica je švigala iz leve proti desni ter nazaj in pomislil sem, da temu pogledu res ni moč ubežati, dokler so usta odprta. In nič ni kazalo, da se bodo zaprla. Eden od obeh mož je pojasnil, da je to Pljuvač, in kmalu zatem je iz širokih ust zverine priletel velik pljunek na mojo desno nogo, natančneje na nart.

»Koliko sem jih že pljunila,« je spregovorila zver in se zarežala.

Ne bi nadaljeval s pripovedjo o tem, kako sem se počutil v nadaljevanju toka dogodkov, ko sem tekel med visokimi hišami in za sabo slišal korake te živali ter se spraševal, kakšne namene ima z mano.

III.  KINOKINOKINO

Kinodvor 

Dvorana // 18.00 // Fiume o morte!

Igor Bezinović / Hrvaška, Italija, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina, italijanščina

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov. 

Mala dvorana // 19.30 // Modrost sreče

Barbara Miller, Philip Delaquis / Švica / 2024 / 90 min / angleščina

Dalajlama ob svoji devetdesetletnici z nami deli brezčasne modrosti o doseganju notranjega miru in sreče ter nam ponuja praktične nasvete za spopadanje z izzivi 21. stoletja. Film je produciral Richard Gere.

Dvorana // 20.30 // Ena bitka za drugo

Paul Thomas Anderson / ZDA / 2025 / 162 min / angleščina

Najnovejši film Paula Thomasa Andersona, režiserja Gospodarja, Fantomske niti in Sladičeve pice.

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana // 18.00 // Plesalka

Mlada in lepa Clo začne kariero na odru kljub nasprotovanju svojih uglednih staršev. Kmalu najde prosto mesto baletne solistke v Dresdnu. Srečna je tudi v zasebnem življenju, saj je zaljubljena v vodjo baletnega zbora Sašo, ki ji ljubezen vrača. Po velikem uspehu prejme ponudbo iz Bruslja. Saša ne prenese misli na ločitev in se ustreli. Po Saševi smrti Clo ugotovi, da je noseča. Ko ne ve več, kaj storiti, piše sestri Marie, nadarjeni pianistki, in jo prosi za pomoč. Marie nesebično pomaga Clo tako, da dojenčico pripelje v Prago in jo vzgaja kot svojo. Kot neporočena mama Marie izgubi spoštovanje svoje družine in naklonjenost moškega, ki ga ljubi, odpove pa se tudi karieri. Clo medtem uspešno nadaljuje karierno pot, živi na veliki nogi, ne manjka ji ljubezni, slave in občudovanja moških. Le ko začuti, da se stara, začne hrepeneti po svojem otroku. Toda takrat se tiha Marie prvič upre. Clo mora otroka pustiti pri Marie in se nesrečna vrniti k svojemu staremu življenju. 

Dvorana Silvana Furlana // 20.00 // Možje brez kril

Štirinajstletnemu Jirku iz Lidic uspe s stricem Petrom le po naključju pobegniti pred kruto usodo, ki čaka prebivalce njegove domače vasi. Oba najdeta delo v delavnici na letališču Ruzyně. Petr se namerava maščevati za žrtve iz Lidic. Kljub opozorilom sodelavcev, ki organizirajo podtalno odporniško gibanje, se odloči izvesti sabotažo. Toda to dejanje terja Jirkovo življenje. V obupu Petr zaupa svojo žalost sosedi Marti, ki dela na pošti, kmalu pa na svojo grozo odkrije, da Marta dela za gestapo.

PLAC // 20.00 // Resistance, why?

Leta 1970 se je libanonski režiser Christian Ghazi srečal s številnimi predstavniki palestinskega osvobodilnega gibanja in jih povprašal, zakaj vztrajajo pri svojem uporu. Raznovrstni sogovorniki, med njimi tudi legendarni palestinski avtor in revolucionar Ghassan Kanafani, predstavijo svojo interpretacijo palestinskega boja vse od začetka 20. stoletja.

Ta pričevanja opisujejo številne stavke, ljudske proteste in politično organiziranje, ki se je začelo že pod osmanskim cesarstvom ter se nadaljevalo skozi obdobje britanske kolonizacije vse do ustanovitve Izraela leta 1948. Ko naštevajo cilje boja, znova in znova poudarjajo nujnost svobodne in demokratične Palestine, ki jo je mogoče doseči in ohraniti le s kombinacijo oboroženega in neoboroženega boja vseh Palestink in Palestincev.

Tako kot druge produkcije Christiana Ghazija tudi Resistance, Why? spada v kategorijo »tretjega filma«, ki film razume kot orodje za radikalizacijo gledalcev in sprožanje akcij. Predstavlja eno redkih njegovih ohranjenih del, saj je bila večina filmskih trakov uničena med libanonsko državljansko vojno. Iz dveh ohranjenih trakov Resistance, Why? je bila na pobudo libanonske organizacije Nadi Lekol Nas izvedena restavracija in digitalizacija izgubljenega dokumentarca, ki danes predstavlja unikaten artefakt v zgodovini palestinskega osvobodilnega boja.