Zakon in kazen
Nastop v enem od evropskih klubskih tekmovanj, ki se z zaključnimi boji v skupinskem delu nadaljujejo v prihajajočem tednu, je verjetno največji magnet za nogometne navijače. Za navijače klubov, ki si redko priborijo evropske nastope ali imajo široko podporo, to velja še posebej - ti se ponavadi množično odpravijo tudi na gostovanja. Za ogled priljubljenega kluba na tujem pa so navijači lahko kaj hitro prikrajšani, saj Evropska nogometna zveza (UEFA), zaradi disciplinskih prestopkov navijačev klubom še vedno izreka stroge sankcije v obliki prepovedi prodaje vstopnic za vse njihove navijače na gostujočih tekmah.
Oči Uefinih delegatov so na evropskih klubskih tekmah uprte tudi na tribune. Vsako zabeleženo odklonsko dogajanje, pa naj gre za pirotehniko, žaljivo skandiranje ali resnejše incidente, Uefina Disciplinska komisija kaznuje v skladu s svojim pravilnikom, neredka kazen pa je še vedno prepoved prodaja vstopnic navijačem kaznovanega kluba. V letošnji sezoni so se na ta način podpori kluba na tujem morali odreči navijači Eintrachta iz Frankfurta, amsterdamskega Ajaxa in beograjske Crvene Zvezde. Slednji niso smeli kupiti vstopnice za srečanje s Tottenhamom v Londonu, Ajaxovi navijači v istem mestu niso smeli gledati tekme s Chelseajem, privrženci Eintrachta pa niso smeli potovati v belgijski Liege, kjer je moštvo iz Frankfurta igralo proti tamkajšnjemu Standardu. Ob tem jim je prepovedana tudi prodaja vstopnic za četrtkovo tekmo z Arsenalom v Londonu.
Kot pojasnjuje Juraj Vrdoljak, novinar in kolumnist športnega portala Telesport, ki je dobro seznanjen z navijaško tematiko, je tovrstno kolektivno kaznovanje navijačev Uefina dolgoletna praksa, ki pa ima širše posledice.
Podobno kot za Ajaxove, velja tudi Eintrachtove navijače. Uefino kazen so si prislužili zaradi manjše skupine desetih od skupno več tisoč navijačev, ki si je na Portugalskem na kratko skočili v lase s privrženci domače Vitorije. Zaradi tega so Eintrachrtovi navijači morali, kot rečeno, izpustiti gostovanje v Belgiji, čeprav jih je mnogo že vplačalo potovalne aranžmaje. Podobne napake pa ne nameravajo ponoviti za tekmo z Arsenalom in se odpraviti v London, četudi formalno ne bodo smeli kupiti vstopnic. Računajo na navijaško iznajdljivost, verjetno podobno, kot so se je poslužili navijači Crvene zvezde, ki so jim vstopnice za tekmo s Tottenhamom pomagali kupiti domači navijači.
V London so, čeprav niso smeli na tekmo s Chelseajem, pripotovali tudi navijači Ajaxa. Kljub temu, da niso uspeli iti na pokalno tekmo dveh lokalnih nižjeligašev, so se po britanski prestolnici zabavali, policija pa jih ni zares motila. Za razliko od mnogih drugih okolij, v Angliji izkušeni policisti in lokalne oblasti do navijačev pristopajo precej manj represivno, v kolikor ti ne kršijo zakonov.
Britanskem zgledu pa ne sledijo vse evropske države in mnogokrat lokalne oblasti Uefino kazen nadgradijo s prepovedjo vstopa gostujočih navijačev v mesto, v katerem se tekma igra, kot je že uvodoma pojasnil naš sogovornik. Posamezne države, med njimi tudi Slovenija, imajo za omejitev gibanja navijačev v določenih okoliščinah tudi široke zakonske pristojnosti, pri tem pa se v primeru rizičnih tekem sklicujejo na ogrožanje javne varnosti in celo izredne razmere. To pa je po mnenju Vrdoljaka problematično.
V praksi je - v obliki policijskega spremstva in vseprisotnega nadzora - navijačem pravica do svobodnega gibanja omejena tudi fizično.
Kazen prepovedi prodaje vstopnic navijačem za gostovanje poleg samega dejstva, da si ne morejo ogledati tekme, utegne prinesti tudi, kot smo slišali, kup drugih nevšečnosti. Ravno zaradi tega je mednarodno združenje Football Supporters Federation že pred leti skušalo na Uefo nasloviti vprašanje upravičljivosti kolektivnega kaznovanja navijačev, podobni pozivi pa ob aktualnem primeru frankfurtskega Eintrachta prihajajo tudi od vodilnih predstavnikov nemške bundeslige. Uefa na očitke javno ne odgovarja, vse kar je zmogla, je bilo priznanje, da njeni ukrepi niso privedli do zmanjšanja števila deliktov med navijači. Za zdaj pa tudi ne kaže, da bi svojo kaznovalno politiko spremenila. Juraj Vrdoljak, novinar in kolumnist Telesporta.
Pred zaključkom prvega dela pa še pogled v bližnjo okolico. Slovenski klubi se s kaznijo, da njihovi navijači ne bi smeli kupiti vstopnice na evropskem gostovanju, še niso srečali, četudi so jih doletele že razne finančne kazni, Olimpijo pa nazadnje kazen zaprtja dela tribune na naslednji domači tekmi v enem od evropskih tekmovanj. Imajo pa zato precej večje izkušnje klubi in njihovi navijači, s področja držav bivše Jugoslavije. V posebni situaciji so bili pred leti navijači Dinama, ki so bili v sporu s takratnim izvršnim podpredsednikom kluba Zdravkom Mamićem. Uporniškemu delu navijačev je bil zaradi spornega navijanja v določenem obdobju onemogočen obisk praktično katerekoli tekme zagrebškega kluba v evropskem tekmovanju in tudi mesta, v katerem je Dinamo igral.
Že leta 2009 pa so se z brutalnimi posledicami Uefinega kolektivnega kaznovanja srečali navijači splitskega Hajduka. Zaradi manjših incidentov na predhodni tekmi na Malti je Disciplinska komisija UEFA za tekmo Žiline in Hajduka prepovedala prodajo vstopnic gostujočim navijačem. Ti so vseeno pripotovali na Slovaško, tam pa se je nad njimi znesla policija. Dogodkom v Žilini je prisostvoval tudi naš sogovornik Vrdoljak.
Pripadniki navijaške skupine Torcida so na izrečen ukrep vložili kolektivno tožbo. In uspeli.
***
Na Hrvaškem je v javni obravnavi predlog sprememb Zakona o preprečevanju neredov na športnih tekmovanjih. Predlagane spremembe so se pojavile dokaj nepričakovano, kaj prinašajo, pa pojasnjuje Juraj Vrdoljak, novinar portala Telesport.
Hrvaška je Zakon o preprečevanju neredov na športnih tekmovanjih oziroma posplošeno zakon o navijačih sprejela po neredih hrvaških navijačev na evropskem prvenstvu v vaterpolu v Kranju leta 2003. Nato je bil zakon večkrat dopolnjen, ponavadi po v javnosti odmevnejših navijaških incidentih. Kaj je bil predlog za tokratni predlog sprememb?
Vsakršni predlog sprememb hrvaškega zakona o navijačih, ki sledi posameznim dogodkom, morda služi kot dober odgovor večinskemu delu javnosti, same problematike pa ne rešuje. Tudi zato, ker politika do nje ne pristopa celovito, pač pa z ad hoc nedorečenimi rešitvami le še povečuje represijo in slabša obstoječe stanje.
Podobne kontraprodukitvne učinke bodo dosegle tudi aktualne zakonske spremembe, v kolikor bodo seveda v Saboru sprejete. Navijaško gibanje se bo, po mnenju Juraja Vrdoljaka, s katerim zaključujemo tokratni Suspenzor, še radikaliziralo, novi ukrepi pa na stadionih tudi ne bodo povečali obiska, čeprav prav to ob vsakršnih ukrepih zoper navijače sicer obljubljajo odgovorni.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj