11. 1. 2024 – 17.00

ŠOU onemogočil javni prenos sej

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, v nadaljevanju ŠOU, ne dovoljuje več javnega video prenosa sej študentskega zbora, ki smo jih zadnja tri leta v živo prenašali na Radiu Študent. Prav tako so novinarjem in novinarkam onemogočili zvočno snemanje sej. Novinarji Radia Študent smo edini, ki redno spremljamo in poročamo o dogajanju na sejah študentskega zbora ŠOU ter širšem delovanju študentske organizacije. Zato se čutimo dolžne javno obelodaniti način in razloge, s katerimi našim novinarjem ŠOU otežuje opravljanje novinarskega dela.

O novih omejitvah so najprej predstavniki ŠOU novinarja obvestili na 8. redni seji konec oktobra 2023, ko so snemalni ekipi Radiotelevizije Študent, krajše RTVŠ, nekaj ur pred začetkom seje prepovedali video prenos. Na 11. redni seji 16. novembra so novinarki prepovedali še zvočno snemanje seje s snemalko. Predsednik ŠOU v Ljubljani Klemen Petek, predsednik študentskega zbora Matej Igličar in ŠOU svetovalec za odnose z javnostjo Kristjan Briški so kot razlog za omejitev navedli umik soglasja za snemanje nekaterih koalicijskih poslancev in poslank.

Pred tremi leti smo novinarji in novinarke Radia Študent s ŠOU dosegli dogovor o prenosu sej v živo. V arhivu Radia Študent je iz tega obdobja še vedno na voljo za ogled približno 20 sej. Prvo prenašano sejo, ki je imela na Facebooku več kot 30 tisoč ogledov, je prenašal pravzaprav ŠOU sam. Prenose sej je nato prevzela RTVŠ, prvi od prenosov je zabeležil skoraj 16 tisoč ogledov. Pomen prenosov sej študentskega zbora je takrat prepoznalo tudi krovno društvo novinarjev v Sloveniji. V utemeljitvi nagrade Čuvaj za leto 2021 so zapisali, da je praksa živega video prenosa sej, ki jo je Radio Študent vzpostavil, prvič v zgodovini študentske politike omogočila vpogled v sporne prakse odločanja v ŠOU. Od začetka leta 2021 do danes so prenosi sej ŠOU prejeli skupno približno 70 tisoč ogledov.

Snemanje sej sicer že pred tem ni bila novost. ŠOU je že med leti 2015 in 2019 sam snemal seje in jih nalagal na svoj Youtube račun, pred več kot desetletjem pa je občasno seje snemala tudi spletna televizija ŠOU v Ljubljani – Šouvizija. Tako je skoraj 160 tisoč študentov in dijakov, od katerih večina dela preko napotnice in v blagajno Študentske organizacije Slovenije in vseh njenih entitet vsako leto prispeva okoli 10 milijonov evrov, lahko ažurno spremljalo dogajanje v ljubljanskem študentskem zboru. V njem poslanci in poslanke, ki jih volijo študentje 29 visokošolskih zavodov, letno razporejajo okoli 3 milijone evrov iz dajatve od začasnega in občasnega dela dijakov in študentov.

Po besedah predstavnikov ŠOU je razlog prepovedi video in zvočnega snemanja in prenosa sej varovanje osebnih podatkov nekaterih poslancev in poslank, ki naj bi umaknili soglasje do snemanja. Pisno nam je to s sklicevanjem na evropsko uredbo o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in na Zakon o varstvu osebnih podatkov potrdil tudi direktor ŠOU Andrej Klasinc. Naša novinarka je na 12. redni seji pojasnila, da bo posnela samo Klasinca, Petka in opozicijo – in naj ji tisti, ki ne želijo biti posneti zaradi varovanja svojih potencialno izpostavljenih osebnih podatkov, to povedo, in jih ne bo posnela.

Petek in Briški nista dovolila niti delnega snemanja, z argumentom, da snemanja ne morejo dovoliti brez soglasja vseh prisotnih na seji. Kot sta pojasnila, bi jih v nasprotnem primeru lahko preganjala informacijska pooblaščenka. Po pojasnilo smo se obrnili na informacijsko pooblaščenko, ki pa nam je odgovorila, da je njeno mnenje neobvezujoče in je odločitev glede snemanja le v pristojnosti ŠOU.

Kako sploh razumeti varovanje osebnih podatkov nekoga na javni izvoljeni funkciji? Poslanci in poslanke študentskega zbora naj bi imeli svoje mesto v študentskem zboru, ker jih je izvolila množica študentov in študentk – so torej predstavniki študentske javnosti in so v službi študentske javnosti. Študentski poslanci in poslanke so javne osebe in izjave, ki jih podajo na seji, so po vsebini javne narave in se tičejo vseh študentov in študentk. Osebni podatek je vezan na zasebne in ne javne dejavnosti osebe. Delo študentskega zbora pa je po drugem členu Poslovnika Študentskega zbora ŠOU opredeljeno kot javno.

V primeru, da bi bili osebni podatki nenapovedano izpostavljeni, bi jih lahko namesto vnaprej prepovedanega celotnega prenosa sej še vedno naknadno izločili iz posnetka. Ker pa so seje javne, že samo razpravljanje o osebnih podatkih na seji pomeni njihovo razkritje javnosti, tudi če se sej ne snema. Pred razpravo o osebnih podatkih bi študentski zbor najprej moral sprejeti utemeljen sklep o zaprtju seje za javnost. Vnaprejšnja in popolna omejitev snemanja in prenašanja je tako nesorazmerna omejitev javnosti sej študentskega zbora in novinarskega dela.

V skladu s 120. členom Poslovnika Študentskega zbora ŠOU se sicer vse seje študentskega zbora zavoljo zapisnika snemajo, posnetek pa mora biti ob predhodni zaprositvi javno dostopen vsakomur. Za posnetek 12. redne seje smo zaprosili tudi novinarji Radia Študent in od ŠOU dobili odgovor, da ga lahko poslušamo le na Kampusu in da se ga ne sme uporabljati za medijsko objavljanje.

Snemanje in prenos sej že pred popolno omejitvijo nista bila enostavna. Predsednik študentskega zbora je o terminih sej novinarje univerzitetne redakcije obveščal zadnji trenutek, pogosto je snemalna ekipa potrditev za postavitev snemalne opreme dobila nekaj ur pred sejo. Oteževanja snemanj RTVŠ so se v zadnjem letu še stopnjevala. Na lanskoletni aprilski četrti redni seji so denimo lokacijo seje spremenili zadnji trenutek in snemalno ekipo o tem obvestili šele, ko je ta že postavila vso opremo na prvotni lokaciji. 5. redne seje nismo mogli prenašati v živo, ker so predstavniki Študentskega Kampusa pozabili prinesti ključe omarice z internetnimi kabli. Iz tega stopnjevanja je mogoče sklepati, da je prepoved prenosov samo zadnji v vrsti načinov omejevanja novinarskega dela in dostopa do informacij in da ne gre le za izolirano skrb za zasebnost poslancev.

Omejevanje novinarskega dela pri obveščanju javnosti in onemogočen video prenos sej pomenita ponovno skrivanje dogajanja v študentskem zboru, ki naj bi deloval v javnem interesu, v zasebno sfero 42 poslancev in poslank. Študentje in študentke so sicer na sejah lahko fizično prisotni. Zaradi prostorske omejenosti Kampusa in časovne komponente pa je nerealno pričakovati, da bo sejo fizično spremljalo več tisoč študentov. Ali bodo vsi študentje in študentke dobili vpogled v delo njihovih predstavnikov, je tako odvisno od novinarja, ki mora biti prisoten na seji, da pripravi pisno poročilo, ali od dobre volje poslancev, ki bi o dogajanju poročali javnosti. Omejevanje dotoka informacij do študentov in študentk je še toliko bolj zaskrbljujoče zaradi dejstva, da poslance in poslanke voli manj kot 10 odstotkov vseh študentov. ŠOU bi si potemtakem moral prizadevati za večanje politične participacije študentov, predpogoj za to pa je obveščenost o dogajanju v študentskem zboru.

Omejevanje že tako ohlapnih demokratičnih mehanizmov znotraj ŠOU ni nova praksa. Od junija 2022 običajen študent ne more več pristopiti k razpravi v študentskem zboru, ki jo sicer lahko še vedno spremlja, če je fizično prisoten na seji. S spremembo Poslovnika Študentskega zbora so namreč omejili javno razpravo na študentske poslance in funkcionarje ŠOU. Pred uvedeno omejitvijo so lahko poslanci odstopili besedo zainteresirani javnosti.

Zaradi vseh teh razlogov je nemogoče drugače sklepati, kot da novinarjem Radia Študent funkcionarji in poslanci ŠOU namenoma otežujejo poročanje s sej, s tem pa nesorazmerno posegajo v pravico javnosti do obveščenosti. Spomnimo, da se nova omejitev javnosti dogaja ravno v času, ko je Računsko sodišče v dveletni reviziji učinkovitosti zastopanja pravic študentov ugotovilo, da ŠOU v mnogih primerih ni transparenten in v svojem delovanju interesov študentov ne zastopa učinkovito.

Za dobro obveščenost študentske javnosti o študentskih zadevah bomo delovali tudi v prihodnje. Da bi lahko to počeli natančno, ažurno in resnično, zahtevamo, da ljubljanski študentski zbor konča s prepovedjo snemanja in prenosa sej. Absolutna prepoved snemanja celotnih sej ni utemeljena, saj funkcionarji ŠOU ne govorijo o zasebnih zadevah – četudi bi to počeli na sejah, pa bi zasebne zadeve s tem že sami in po lastni odločitvi naredili javne. Na ŠOU trdijo, da nimajo druge izbire, kot da onemogočijo snemanje in prenos sej, vendar po zagotovilu informacijske pooblaščenke izbiro imajo. Ker s tem, da našim novinarjem otežujejo poročanje s sej, posegajo v pravico javnosti do obveščenosti, zahtevamo umik prepovedi snemanja sej.

Uredništvo univerzitetne redakcije Radia Študent.

 

Na prispevek »ŠOU onemogočil javni prenos sej« smo od Študentske organizacije Univerze v Ljubljani prejeli zahtevek za popravek, ki ga objavljamo v celoti. V radijskem etru Radia Študent bo popravek objavljen 12. 1. 2024 ob 16:00.

 

»Prispevek se začne s teatralnim naslovom, nadaljuje pa z neresničnimi navedbami, ki so popolnoma neskladne z dejstvi. ŠOU v Ljubljani in njeni predstavniki niso nikoli omejevali novinarjem in predstavnikom zainteresirane javnosti dostopa do samih sej, njihovih zapisnikov in posnetkov ter drugih dokumentov vezanih na delovanje in poslovanje organizacije. V prispevku neimenovani avtor navaja, da naj bi predstavniki ŠOU v Ljubljani, in sicer Klemen Petek, predsednik ŠOU v Ljubljani, Matej Igličar, predsednik Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, ter Kristijan Briški, svetovalec predsedstva ŠOU v Ljubljani osebno omejili oziroma prepovedali snemanje sej študentskega zbora ŠOU v Ljubljani. Poudariti je potrebno, da ta navedba nikakor ne drži, saj nihče od navedenih nima pooblastil, da bi morebitno snemanje seje prepovedal. Omenjeni predstavniki ŠOU v Ljubljani so novinarko Radia Študent, ki je bila prisotna na seji, seznanili, da zaradi relevantnih določb zakonodaje na področju varovanja osebnih podatkov ne more zvočno ali audiovizualno snemati seje brez vnaprej pridobljenih soglasij vseh prisotnih oseb v dvorani. Avtor prispevka očitno ne razločuje med soglasjem za zbiranje, obdelavo in uporabo osebnih podatkov, ki ga posameznik konkludentno poda z udeležbo na seji ŠZ ŠOU v Ljubljani, to pa izhaja iz aktov ŠOU v Ljubljani in je omenjeno zgolj na snemanje seje s strani predstavnikov ŠOU v Ljubljani (natančneje: tajnika ŠZ ŠOU v Ljubljani) za potrebe priprave zapisnika, tovrstnega soglasja pa ni mogoče razširiti na snemanje s strani tretjih oseb oziroma na druge načine uporabe/objave posnetka. Osebni podatki so katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim živečim posameznikom, mednje pa sodijo tudi različne posamezne informacije, ki lahko skupaj privedejo do identifikacije določene osebe. Skladno s sodno prakso in prakso informacijskega pooblaščenca med osebne podatke tako spadajo tudi slika osebe, glas idr.  tako ne gre za to, da bi govorci na seji operirali z osebnimi podatki, temveč gre za to, da je že samo snemanje seje pridobivanje osebnih podatkov prisotnih oseb. Predstavniki ŠOU v Ljubljani so novinarki Radia Študent predlagali, da v prihodnje za nemoteno snemanje sej pridobi predhodno soglasje vseh prisotnih v dvorani, ki pa mora biti skladno z zakonom prostovoljno, specifično, informirano in nedvoumno. V kolikor bo ŠOU v Ljubljani od informacijskega pooblaščenca prejel zavezujoče mnenje, da v primeru snemanja sej ŠZ ŠOU v Ljubljani brez predhodnega soglasja vseh prisotnih oseb ne gre za prekršek, bo takšno snemanje tudi dopustil.

 

Naj poudarimo, da se je na nas obrnila novinarka RŠ, ga. Urška Janžič, ki smo se ji želeli terminsko prilagoditi za poslušanje posnetka seje na sedežu ŠOU v Ljubljani, vendar je omenjena novinarka to možnost v svojem sporočilu z dne 12. 12. 2023 zavrnila z obrazložitvijo, da je ne bo v Ljubljani. ŠOU v Ljubljani tako ne more odgovarjati za morebitno zasedenost, odsotnost oziroma časovno stisko predstavnikov Radia Študent. Poudarjamo, da so tudi vnaprej na sejah ŠZ ŠOU v Ljubljani dobrodošli novinarji in predstavniki zainteresirane javnosti, prav tako pa lahko vsakdo zaprosi za poslušanje uradnih posnetkov sej, ki se snemajo za potrebe priprave zapisnika, posnetki pa se hranijo na sedežu ŠOU v Ljubljani.«

Aktualno-politične oznake
Institucije

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.