26. 4. 2024 – 13.15

Nov razlog za nezadovoljstvo založnikov

Audio file
Vir: avtorska

Audio file
28. 2. 2023 – 13.30
Stanje založniškega trga v Sloveniji

Prišel je tisti čas v letu, ko na Radiu Študent ponovno poročamo o dogajanju v založništvu in o Javni agenciji Republike Slovenije za knjigo, krajše JAK. Slovenske založbe so 8. aprila prejele rezultate razpisa JAK za sofinanciranje knjig za naslednja štiri leta, torej za obdobje 2024–2027. Gre za enega od razpisov, ki prav zaradi štiriletnega trajanja založbam omogoča relativno stabilno poslovanje. Čeprav so sredstva razpisa znašala 2,5 milijona evrov, kar je skoraj milijon več kot za obdobje 2020–2023, pa je večina založnikov po neuradnih podatkih prejela manj, kot so znašale njihove projekcije. To zanje pomeni realno poslabšanje finančne situacije.

Ena od založb, ki so na tem razpisu ostale brez sredstev, je založba Morfem. Situacijo komentira ustanoviteljica založbe Helena Kraljič:

Izjava

Audio file
8. 4. 2021 – 15.10
Problemi navidez sijajnih finančnih prilivov

Višina transfernih sredstev JAK – oziroma sredstev, namenjenih razpisom – naj bi skozi leta rasla, saj bi morala poleg splošne inflacije upoštevati tudi realno povečanje stroškov honorarjev, tiska, papirja in drugega. Sredstva za leto 2024 pa so znašala približno 330.000 evrov – oziroma 5,1 odstotka – manj kot za leto 2023. Upoštevaje še inflacijo, torej 13,2-odstotno inflacijo in 6,47-odstotno nominalno zmanjšanje, so se torej sredstva JAK za razpise in pozive realno zmanjšala skoraj za 20 odstotkov.

Kot navaja direktorica JAK-a Katja Stergar v pisni izjavi, je »edini razlog zmanjšanja sredstev [na zadevnem javnem razpisu] zmanjšanje sredstev za transferje«, ki jih JAK prejme iz proračuna v skladu z odločbo ministrstva za kulturo. Zmanjšanje obsega proračunskih sredstev za JAK potrjuje državni sekretar na ministrstvu za kulturo, Marko Rusjan:

Izjava

19. aprila je zato svet JAK-a – oziroma Lev Kreft kot njegov predsednik – na ministrstvo poslal poziv, da naj »področje knjige ponovno vključi v kohezijsko shemo« in da naj se »sredstva za razpise in pozive povečajo najmanj glede na inflacijo in skladno z razvojnimi cilji kulturne politike na tem področju«.

Pobudi JAK-a se je v ponedeljek pridružil tudi slovenski PEN, združenje pisateljev, pesnikov in publicistov. V javni izjavi so pozvali ministrstvo, naj ne krčijo financiranja knjižne produkcije, in zapisali, da so »založniki in založnice tisti, ki požrtvovalno v duhu poslanstva pri vsaki izdaji posebej 'plešejo po vrvi med rdečimi in črnimi številkami'«.

Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki združuje 95 odstotkov slovenskih založnikov in knjigotržcev, je v torek v izjavi ministrstvo za kulturo pozvala, naj JAK-u nameni več sredstev, svet in direktorico JAK-a pa, naj preverita smotrnost svojih odločitev. Poziv ministrstvu obrazloži predsednik zbornice Janez Miš:

Izjava

Kot poudarjajo na ministrstvu, pa znesek za leto 2024 pravzaprav še ni dokončen, saj sredstva lahko naknadno povečajo z dopolnilnimi odločbami. Več o tem Rusjan.

Izjava

Zakaj je to za založnike neugodno, pojasni Miš.

Audio file
24. 1. 2023 – 13.30
Slovenija na knjižnem sejmu v Frankfurtu

Izjava

Na ministrstvu dodajajo, da so se v primerjavi z obdobjem pred pandemijo sredstva za JAK povečala tudi na račun dveh knjižnih sejmov v tujini, ki sta prav tako predstavljala strošek in investicijo v kulturo. Knjižna sejma v Frankfurtu oktobra lani in v Bologni aprila letos sta bila namreč prav tako financirana iz državnega proračuna. Frankfurtski knjižni sejem je stal osem milijonov evrov in je bil deloma krit iz evropskih kohezijskih sredstev, bolonjski, ki je stal 630.000 evrov, pa je bil v celoti krit iz proračuna. Po besedah državnega sekretarja Rusjana je bila relativno visoka podpora sejmoma namenjena usmerjanju pozornosti na slovenske avtorje in založniško dejavnost, na katero gledajo celostno.

Izjava

Ministrstvu založniki v splošnem očitajo, da je na račun financiranja knjižnih sejmov ostalo manj denarja za transferna sredstva za financiranje knjižne produkcije doma. Odgovorni urednik založbe Litera, Orlando Uršič, je za Dnevnik to potezo imenoval »maškerada v Bologni«, direktor Beletrine, Mitja Čander, pa je govoril o »paradiranju slovenske knjige na tujem« ter sočasnem »napadu na njeno infrastrukturo doma«.

Do ravnanja s sredstvi je kritična tudi Anja Zag Golob, odgovorna urednica založbe VigeVageKnjige, ki je v pisni izjavi zapisala: »Prav mogoče, da bi v teoriji država rada pomagala založništvu in slovenski literaturi, da ustrezno vnovčita obe gostovanji, a kaj, ko zgolj v teoriji.« Pri VigeVageKnjige pa so pritožbo vložili na JAK, saj se je delež sofinanciranja njihovih knjig od leta 2020 do letos dvignil za občutno manj od povečanja razpisnih sredstev, in za nastalo situacijo krivijo tudi agencijo. V primeru, da višina sredstev, ki so dodeljena založbi VigeVageKnjige, ostane ista, bo ta namreč prisiljena v znatno krčenje programa.

Do ravnanja JAK-a so kritični tudi v Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev. Kakšen princip dodeljevanja sredstev se kaže na tokratnem razpisu in kakšne posledice ima to za založniški trg, pojasni Miš.

Izjava

JAK je sicer že vrsto let tarča očitkov netransparentnega delovanja. Računsko sodišče je decembra lani pri poslovanju agencije odkrilo nepravilnosti in agencijo pozvalo k njihovi odpravi. In ravno v začetku tega tedna je bilo objavljeno porevizijsko poročilo, v katerem na računskem sodišču ocenjujejo, da so »pridobili zadostne in ustrezne podlage in dokaze, da lahko podamo oceno o zadovoljivosti izkazanih ukrepov«. Pri tem so bile štiri od petih nepravilnosti zadovoljivo odpravljene; le delno zadovoljivo pa je bila odpravljena nepravilnost, ki zadeva izplačevanje sejnin članom sveta JAK.

Na JAK-u sicer rezultatov razpisa ne komentirajo, saj odločbe še niso pravnomočne. So pa glede odločitev strokovnih komisij o tem, komu odobrijo vloge in v kakšni višini komu dodelijo sredstva, zapisali: »Strokovne komisije odločajo glede na vloge, ki jih imajo pred seboj, ne pa glede na rezultate preteklih razpisov«.

V nastali situaciji se torej zarisujeta dve težavi. Prva zadeva zmanjšanje sredstev v celotnem obsegu, ki je posledica odločitve ministrstva za kulturo, da na račun polaganja upov v mednarodno prepoznavnost zanemari aktualno založniško dejavnost. Druga težava pa zadeva transparentnost in specifike dodeljevanja sredstev založnikom, za katero je pristojen JAK in ki urednikom narekuje večje zahteve ob sočasnem zmanjšanju transfernih sredstev.

Kraj dogajanja

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj