S slikanico nad kapitalizem in patriarhat!

Kulturna ali glasbena novica
1. 8. 2023 - 13.15

Na kakšne načine se različne slikanice lotevajo tem, ki so tabuizirane ali pa bi jih mnogi želeli označiti kot prezrele oziroma prekompleksne za otroke? 

Leta 2021 so v Franciji zaprli prvo in edino kmetijo tisočih krav v državi. Obrat je bil namenjen množični proizvodnji mleka, za kar naj bi vzrejali tisoč krav. Cilj ni bil nikoli čisto izpolnjen, največje število krav je bilo osemsto. Obrat se je zaprl po komaj desetih letih delovanja, ki so ga spremljali odločni protesti aktivistk.

Proteste je sprožilo nehumano delovanje obrata. Ob tako visokem številu krav so bile sanitarne razmere namreč katastrofalne, prizadevanje za čim večjo produkcijo pa je zahtevalo tudi skrajno naporen delavnik zaposlenih. Odziv strokovne javnosti in aktivistk na pogoje je preprečil, da bi se francoska proizvodnja še bolj približala okolju in živalim zelo škodljivi industrijski proizvodnji mleka, kakršna je denimo značilna za Združene države s Kalifornijo na čelu. Hkrati pa sta obstoj obrata in posledičen odpor služila kot navdih za otroško slikanico 1000 krav avtorice Adèle Tariel in ilustratorke Julie de Terssac, ki je v slovenščini letos izšla pri Založbi Pivec v prevodu Marka Bratine.

V današnjem Kulturnem obzorniku nas zanima vloga slikanic pri senzibilizaciji otrok. Na kakšne načine se različne slikanice lotevajo tem, ki so tabuizirane ali pa bi jih mnogi želeli označiti kot prezrele oziroma prekompleksne za otroke? O pomenu tematiziranja tako imenovanih zrelih tematik smo povprašali Tjašo Lešnik, ki je pri Založbi Pivec sodelovala pri promociji številnih slikanic, vključno s sveže izdanimi 1000 kravami.

 

Otroke izobrazimo, ne pa tudi ranimo ...

 

Prevajalec 1000 krav Marko Bratina, ki je tudi sodeloval na številnih delavnicah in pogovorih, opaža, da je slikanica vzbudila dosti zanimanja pri ciljnem bralstvu.

 

Popolnoma vsi so si zapomnili imena krav ...

 

Tako kot pri kateremkoli drugem žanru slikanica izpolni svoj potencial, ko uspešno izkoristi vsa svoja orodja, s podobo in zgodbo na čelu. V 1000 kravah tekst spremlja mešanica izvirne ilustracije in kolaža. Skolažirani deli, med drugim vzeti iz borznih zapisov, ki pomenljivo krasijo opravo gospoda Kravatarja, antagonista-kapitalista v slikanici. Zagotovo pa igra pomembno vlogo tudi iznajdljivost prevajalca. V slovenski izdaji 1000 krav  smo tako, denimo, bralke pred začetkom zgodbe povabljene k igri. Prevajalec nam veli, naj skozi zgodbo poskušamo uganiti, katera imena krav so izmišljena, katera pa so pobrana s seznama najpogostejših imen krav v Sloveniji. Nadaljuje Bratina.

 

Tako smo lahko knjigo posvetili ne samo, tako kot avtorica, rejcem, pač pa kravam samim.

 

Marko Bratina, ki je ob prevajanju slikanice sicer prevajal tudi Heglovo Enciklopedijo filozofskih znanosti, doda še, da si projekta le nista bila tako različna, vsaj kar se tiče zahtevnosti.

 

Človek bi pričakoval, da bo prevajanje otroške literature na nek način lažje ...

 

Zlasti pa je za prvi stik otrok s knjigo pomembno v njih vzpodbuditi željo po branju. Tako meni tudi Alenka Spacal, ilustratorka in avtorica, ki kot pripovedovalka svojih zgodb vzpostavi stik med otroki in svojim delom. V svojih slikanicah prevprašuje tradicionalne spolne vloge, odpira vprašanja spolne identitete, ob tem pa želi spodbujati otrokovo ustvarjalnost in radovednost.

 

Meni se zdi pomembno pripovedovati v živi besedi …

 

Tradicionalizem ni le težava staršev, zdi se, da ima pogosto s konservativnostjo težave tudi strokovna javnost. Alenka Spacal komentira odzive na izid svoje prve slikanice, Mavrične maškarade.

 

Je bila označena za prvo LGBT slikanico v Sloveniji ...

 

Ob vsem tem je ključno poudariti, da imajo te slikanice pokazati veliko več kot zgolj željo po senzibilizaciji. Če jih recimo primerjamo s kakšno nenavdahnjeno slikanico, ki s kjutiziranimi velikookimi junaki in prelajnanimi stereotipi igra na poceni vau-efekt, je jasno, da so te slikanice, o katerih govorimo, umetniško skrbno zasnovane. Kot vsako dobro umetniško delo nam želijo nekaj povedati, ne da bi bili v ospredju didaktična ali moralistična nota.

Jaz si nikoli nisem želela ustvarjat slikanic, ki bi bile nekako ideološko usmerjene, tendenčne ...

 

Slikanica je pogosto otrokovo prvo sredstvo za spoznavanje kompleksnosti širnega sveta. Zato je toliko bolj pomembno, da obstajajo slikanice, ki skušajo v otrocih vzpostaviti razumevanje, solidarnost in empatijo. Slikanice Alenke Spacal in slikanice, ki so izšle pri Založbi Pivec, so le eden od primerov, kako spodbuditi kritično mišljenje najmlajših. Tako se zdi, da vprašanje ne bi smelo biti, kaj se otroku lahko predstavi, ampak je zlasti pomemben način, kako to storimo. Oziroma, kot lepo zaokroži Spacal:

 

To so teme, ki ostajajo tabuji zato, ker jih nekateri odrasli ne bi želeli detabuizirat …

 

V čarobnem svetu plastelinastih krav je status quo prevpraševala Nastja.

 

Ilustracija: Alenka Spacal, Plastelinčica in časopis

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.