Nevladnik, mestnik in orodnik

Mestni svet Mestne občine Ljubljana je oktobra soglasno sprejel Strategijo MOL za razvoj kulture 2020–2023 z usmeritvami do leta 2027. O tem, s kakšnimi težavami se zaradi neustrezne mestne in/ali vladne strategije na področju kulture soočajo ustvarjalci, bomo govorili z zavodom Poligon in Združenjem nevladnih organizacij Asociacija.

V poletnem času, ko je bila Strategija MOL za kulturo še v javni razpravi, so se nanjo odzvali tudi pri Asociaciji. V njihovem odzivu velja izpostaviti predvsem, da se je v zadnjih desetih letih močno spremenilo razmerje med financiranjem javnih zavodov in nevladnikov - medtem ko je v letu 2010 MOL za javne kulturne programe nevladnikov namenila celo nekaj več sredstev kot za programe javnih zavodov, pa je letos javnim zavodom namenila dve tretjini in nevladnim organizacijam le eno tretjino kulturi namenjenih sredstev. Asociacija predlaga za rebalans letno 15-odstotno zvišanje dodeljenih sredstev nevladnim organizacijam, ki bi v doglednem času zapolnilo vrzel kljub - kot pravi Tadej Meserko - sicer zglednemu financiranju nevladnih organizacij s strani MOL.

V Asociaciji navajajo tudi primanjkljaj produkcijskih in skladiščnih prostorov, s katerim se soočajo nevladniki. Hkrati je tudi Asociacija med organizacijami, ki delujejo na Metelkovi 6, ki očitno zapušča zemljevid kulturne infrastrukture za nevladne organizacije. Kakšen učinek ima razkorak med državno in mestno podporo nevladni kulturi, posebej na področju infrastrukture? Odgovarja Tadej Meserko:

Izjava

Glede na strategijo MOL sta ključni infrastrukturi za zagotavljanje manjkajočih produkcijskih prostorov bodoči Šiška hub in novi Center Rog. V slednjem naj bi domovale tudi kreativne industrije, a predvsem tiste javnega značaja. Pionir na področju vzpostavljanja kreativno-kulturnih industrij je zavod Poligon, ki zaradi okostenelosti razpisnih pogojev sodi med nevladne organizacije za mladinski sektor in ne za kulturo. Poligon je s prodajo Tobačne, za nakup katere se MOL kljub predkupni pravici ni odločila, v začetku tega leta skupaj s še tristo ustvarjalci ostal brez prostora za delo. Kljub temu da se nova strategija MOL v veliki meri sklicuje tudi na spodbujanje kreativnih industrij, pa področja ne obravnava na sistemski ravni. Govori Eva Matjaž, programska vodja Poligona.

Izjava

V Poligonu so se ukvarjali predvsem z zagotavljanjem delovnega prostora in povezovalne platforme za mlade, katerih potrebe so v veliki meri spregledane. Matjaž predstavi težave mlajših generacij z zagotavljanjem enakih pogojev pri vstopu na trg dela in produkcijskih prostorov.

Izjava

Po tem, ko so člani Poligona ostali brez prostora za delo, so se usmerili v raziskovalno delo - pred vrati sta predstavitev in posvet ob objavi izsledkov že druge obsežne ankete letos o položaju kulturnih delavcev med pandemijo. V primerjavi z lanskim letom so zaznali 40-odstotni upad dohodkov v kulturno-kreativnem sektorju. Dohodek je v povprečju upadel za približno 20.000 EUR po pravni osebi. Navajamo izsledke raziskave Poligona: »Najbolj prekarizirani delavci so tudi najslabše plačani in tem delavcem se je v epidemiji zaslužek tudi v največji meri znižal.« Več kot polovica vprašanih vladne ukrepe za blažitev epidemije ocenjuje kot nezadostne. Izsledke ankete bodo 10. decembra predstavili na platformi Zoom. Več o vzvodih in ugotovitvah pove Matjaž:

Izjava

Na šesti paket protikoronskih ukrepov, ki vnovič v veliki meri spregleda kulturni sektor, se je odzvala tudi Asociacija. Meserko:

Izjava

Neskončna začasnost, razkorak med javnim, vladnim, zasebnim, neodvisnim in prekarno-gospodarskim - korona ja, korona ne - velja in se veča. Spremljamo dalje.