Reverse migration

Prispevek je namenjen podpori vračanju posamezne sobne rastline vrste Pachira aquatica, kupljene v verižni živilski prodajalni, v njeno nativno okolje. Nič hudega sluteči se lahko znajdemo v zagati, potem ko v najboljši volji domov prinesemo lončnico, za katero niti ne vemo, od kod je prišla in kakšne so njene potrebe po rastišču. Nobena rastlina v resnici ni sobna, v naravi si tla deli z drugimi organizmi, s katerimi izmenjuje, in je vpeta v okolje. Ko vrsto sobne rastline dobro preučimo, lahko za pahiro ugotovimo, da je v klimatskem okolju, kjer prosto uspeva, v resnici 25 metrov veliko drevo.

Mar obstaja način, da kljub prepovedi uvoza rastlinskega materiala in zemlje rastlino vrnemo domov, kjer bo iz lončnice lahko zraslo drevo?

 

V zadnjem času se je na podlagi znanstvenih raziskav zgodil velik premik v dojemanju rastlin kot živih bitij z lastno inteligenco, posebej na podlagi prispevka kanadske profesorice ekologije gozdov, Suzanne Simard. Njene knjige so navdušile množice, posnetki TED Talk predavanj presegajo 5 milijonske mejnike. Socialno življenje dreves je podprto z mnoštvom dokazanih kompleksnih medvrstnih odnosov, simbioz, ki jih drevesa pletejo z drugimi gozdnimi bitji predvsem v svojem podzemnem delu telesa. 

Znanje o kraljestvu rastlin, jih bolj konkretno in upravičeno postavlja ob bok kraljestvu živali. 

Rastline so sicer že v stari grčiji imele pripisane čute, želje, inteligenco, dušo, organe - torej življenje, primerjalno podobno človekovemu, z nižjo stopnjo razvitosti. 

Zaradi svoje nemobilnosti, vkoreninjenosti v tla, so jih dojemali v povezavi z identiteto prostora, kot nekakšne landmarke. Rastline so markerji kulture in poudarjajo odnos do divjega in gojenega, kot stopnje civilizacije. Vsekakor utilitarnost ni edina značilnost uporabe rastlin. Kultivacija gre z roko v roki s kulturo. 

Z vnašanjem eksotičnih rastlin z drugih koncev sveta si lahko tujo kulturo simbolno prisvojimo. Vašo rastlino bi, vaših ljudi ne bi. Naturalizacija posameznih vrst, ko te pobegnejo z vrtov, odvzame luksuz eksotičnosti. V nekaterih primerih zaradi svoje invazivnosti rastline predstavljajo grožnjo avtohtonim vrstam. Vendar pa je naturalizacija možna le v podobnem klimatskem pasu izvornega genetskega materiala, eksotične rastline so še vedno tiste, ki za preživetje potrebujejo človekovo nego in dom. 

Prispevek je namenjen podpori vračanju primerka sobne rastline vrste Pachira aquatica, kupljene v verižni živilski prodajalni, v svoje izvorno okolje. Ničhudega sluteči se lahko znajdemo v zagati, potem ko v najboljši volji domov prinesemo lončnico, za katero niti ne vemo, od kod je prišla in kakšne so njene potrebe po rastišču. Ko vrsto sobne rastline pachira dobro preučimo, lahko ugotovimo, da je v klimatskem okolju kjer prosto uspeva, v resnici 25 metrov veliko drevo. Nobena rastlina v resnici ni sobna ali okrasna. 

Drevo se tako znajde v lončku na okenski polici na drugem koncu sveta. Zaradi zahtev po enakomerni svetlobi in temperaturi, drevo obračamo, prenašamo iz ene sobe v drugo in ga poleti postavimo celo na balkon. Verjetno drevo čuti visoko zračno vlago in sluti dež, vendar ta pride ob volji lastnika, neodvisno od zunanjih dražljajev. 

Ker rastline, vzgajane v tujem klimatskem okolju, redko obrodijo in se plodijo, bi lahko rekli, da posedujemo kastrirance in steriliziranke. Pahira ima v naravi sistem zavračanja avtogamije, torej za oploditev nujno potrebuje genski material drugega osebka iste vrste. Glede na način razmnoževanja rastlin v tržne namene, z vzgajanjem klonov iz genetsko iste rastline, se pahira v celotni Evropi, niti ob zagotavljanju ostalih pogojev za rast, nima možnosti naravno razplojevati.

Nemo so eksoti, popolnoma drugačnih usod kot invazivke, v svoji miniaturni obliki namenjeni neki ideji estetske vrednosti, ki se je iz oranžerij in zbirk dvorjanov preselila v vsako najmanjšo sobico. Za drevesa gre.

Omenjen osebek vrste Pachira aquatica ima celo potni list. Vzgojena je bila na Nizozemskem, kot milijarde drugih sobnih rastlin, vključenih v industrijsko proizvodnjo. V Mehiki pahiro štejejo med avtohtone vrste, vendar je ironično, potni list pri nas kupljene rastline, veljaven le znotraj EU. Nazaj v Mehiko ne more, niti tam nikoli ni bila. Njena prapramati je že davno odpotovala v laboratorij.

_________________

Dear Jorge Luis Leyva Vázquez,

I am a Landscape Architect from Slovenia. In an international chain store Hofer, I have bought a plant, Pachira acquatica. When bringing it home I discovered, it was actually native to Mexico and it was in fact not a small plant, but when in its native surroundings, a tree. Feeling overwhelmed by this information I am searching for a possibility to move this plant out of the pot where it can grow into what it is destined for.

I know Mexico does not allow for importing soil or plants into the country, but I have obtained a plant passport for this Pachira:

A (botanical name): Pachira

B (registration code and batch): NL-299175448

D (country of origin): NL

I am contacting the Netherlands already if can get more information.

Have a friend studying in Europe who could bring back and take care of this pachira in his birth country Mexico. I am turning to you for any help I can get making this a beautiful project.

 

Thank you and best regards,

 

Urska Skerl

____________

///////////////////////////////

Odgovor Eduardo Mendoza Lozano

///////////////////////////////

____________

Dear Neftalí Reyes Carranza,

Have obtained your contact via Eduardo Mendoza Lozano (the letter is in the attachment), while asking about the import of a Pachira plant to Mexico. I have decided to do art research and conceptual project Reverse Migration and I write for any help I can get. The project is about the bizarre green plant market promoted with the help of social media where species get to live in unsuitable climates only to fulfill one's desires.

The plant we call Ollin now was bought in a Hofer chain store in the EU, Slovenia. It has a passport only valid within the EU and it was produced in the Netherlands. Mendoza Lozano advised me to write an application to SENASICA’s General Directorate of Plant Health with the required information and provided your contact. Since this is a single plant and it has soil I wonder what are the possibilities for transport and import.

I will write a letter to DGSV so I am asking if there is some specific information I should include. 

I was also advised to “consult the Secretary of the Environment and Natural Resource since the species is protected under the Official Mexican Standard as it is a native and arboreal species”. 

I am also contacting the Consulate of the United Mexican States in Slovenia if they could help anyhow.

The best possible outcome would be to introduce this Pachira to the Mexican climate, to plant it somewhere it can grow freely, or for someone to adopt it there.

Thank you for your help and best regards,

 

Urska Kristina Skerl

____________

 

///////////////////////////////

Odgovor Neftalí Reyes Carranza

///////////////////////////////

 

____________

Neftali, Gracias por su respuesta.

Sé que este no será un proyecto fácil de realizar. También es interesante para mí, ya que al estudiar la arquitectura del paisaje es importante comprender las condiciones subyacentes de la industria de las plantas. Probablemente mi punto de vista sea más romántico, pero las plantas deberían verse como entidades independientes, incluso si son clonadas o producidas con otra intervención humana. Las preguntas sobre plantas autóctonas y especies invasoras son nuestro tema diario.

Procederé como me aconsejó y espero si podamos hacer un puente para Pachira (ahora, sin conocer los costos o verdadero posibilidad de este procedimiento científico).

Saludos cordiales,

 

Urska

____________

Spoštovani,

 

Letos sem v Hofer poslovalnici kupila zeleno rastlino Pachira acquatica, ki pa jo želim preseliti v tujino. Zanima me, če se da dobiti podatke o podjetju, ki rastline vzgaja - sama sem zavrgla listek, zapičen v zemljo ob nakupu - verjetno ga bom potrebovala za prenos rastline v drugo državo, na drug kontinent. Sem pa pahiro kupila po ceni objavljeni na avstrijski Hofer spletni strani, mislim, da ni bila 14,99 EUR, kot v letaku iz januarja 2021.

 

Hvala za vse informacije,

 

Urška Škerl

____________

/////////////////////////

Odgovor Hofer

/////////////////////////

____________

Dear Celieplant,

In Hofer Slovenia have bought a Pachira acquatica. After bringing it home have discovered it is actually, in its native surroundings, a big tree. Here, it will never grow this big or have an opportunity to live outdoors since unfavorable winter conditions do not allow for this venture.

Therefore, I have a quest to move this pachira to Mexico, to its native climate. In this project I am turning to your company for help - on the plant pot have found its plant passport numbers (and also your contact via Hofer):

A: Pachira

B: NL-299175448

D: NL

I know moving it to Mexico can be an impossible journey, but I have to try. Have been writing to the Mexican government with questions about the possible import of this single pachira (probably without soil). Also I ask for your help if there is any knowledge of a possibility to conduct such a project.

Must also say I am very much interested in all the invisible services behind the industry of green plants and I am learning a lot along the way.

Thank you very much and best regards,

Urska Skerl

____________

 

Dear Royal Floral Holland and Floricode,

I am an end buyer of a plant within EU, form Slovenia. I wish to move it across the sea, and since that is risky and understandably regulated, I have a project obtaining any documentation that would help me to move the plant I have bought in EU with me.

Have found on a pot a passport code:

A (botanical name): Pachira

B (registration code): NL-299175448

D (country of origin): NL

For that reason and since the plant is registered in the Netherlands, I am asking for your help.

The plant ought to be moved to Mexico and I know the chances for this operation are slim, but moving the plant to its origin climate region should be a beautiful project in itself. I will be happy for any information you can provide.

Thank you very much and best regards,

 

Urska Skerl

____________

 

/////////////////////////

Odgovor Royal Flower Holland and Floricode

/////////////////////////

____________

 

Dear NVWA,

I am trying to pursue a project of emigrating a plant Pachira aquatica, produced in the Netherlands, bought in Slovenia, to its native climate in Mexico. The two countries, either the Netherlands or Slovenia do not have established phytosanitary requirements procedures to import plants to Mexico. From the SENASICA, Mexican Direccion de Sanidad Vegetal, I have received an answer to contact the country of origin, as it is necessary to conduct Pest Risk Analysis for each species. I know this can be an impossible take, since I am not from the industry and plan to carry one plant only.

Plant passport:

A Pachira

B NL-299175448

Can you please help me with highlighting the procedures and possibilities of conducting this research project.

Thank you very much,

 

Urska K. Skerl

____________

/////////////////////////

Odgovor NVWA

/////////////////////////

____________

Spoštovani g. Leban,

Na vas se obračam za pomoč pri umetniško-konceptualnim projektu, Reverse Migration. 

Kontaktiram vas zaradi vloge častnega konzula za Mehiko, v kolikor mi morda lahko pomagate.

Projekt se vrti okrog sobne rastline, lat. Pachira aquatica, kupljene v Hofer trgovini. Pri nas je vzgajana kot zelena rastlina, v Mehiki, kjer je zaščitena avtohtona rastlina, pa živi kot drevo. Dotična rastlina je bila vzgojena na Nizozemskem pri podjetju Celieplant, ima potni list za rastline, ki pa je veljaven le znotraj EU. Tako rekoč, Ollin (tako smo rastlino poimenovali, v nahuatl jeziku pomeni gibanje) še nikoli ni videl Mehike in občutil tamkajšnje klime. Projekt se vrti okrog vračanja v pravi klimatski pas in pogojev za vstop rastline v "nativno" deželo, ki je zaradi možnega prenosa kontaminacij in bolezni otežen.

Z Ministrstva za agrikulturo v Mehiki so mi predlagali nadaljnje korake, kako naj zaprosim za ustrezna dovoljenja, s čemer se ukvarjam zdaj (v priponki). Po tej legalni poti tudi nadaljujem, a ker gre pri projektu vračanja rastline v svoje naravno okolje tudi za simboličen akt spoštovanja Mehike in njene rastlinske populacije in diplomacije, se na vas obračam s prošnjo za podporo v smislu promocije, kontakta na veleposlaništvu na Dunaju, kontakta v Mehiki, prevoza rastline ali kakršnokoli moralno podporo.

Hvala za odgovor in lep pozdrav,

 

Urška Kristina Škerl

____________

/////////////////////////

Odgovor Leban

/////////////////////////

____________

Spoštovani dr. Bavcon,

 

Lotila sem se projekta "vračanja" rastline lončnice, kupljene v Hoferju, v svoje nativno okolje, Mehiko, kjer Pachira aquatica raste kot drevo.

Zavedam se, da je projekt malodane nemogoč, posebej v smislu zagotavljanja fitosanitarnih spričeval in glede na to, da niti Slovenija niti Nizozemnska (kjer je bila rastlina vzgojena), nimata pogodbe za uvoz v Mehiko, je projekt še toliko težje izvedljiv.

Ideja je sicer simpatična, projekt je predvsem raziskovalen, namen je preučiti industrijo zelenih rastlin in možno je vleči analogije med oteženim prehajanjem ljudi in rastlinskih vrst preko meja (v obratno smer). Trg zelenih rastlin je izrazit in je porasel posebej v času korone in delovanja družbenih omrežij tipa Instagram. Ne zavedamo pa se, kakšno škodo delamo s tem okolju, vprašanja tujerodnih in avtohtonih vrst postavljamo v drugo luč. 

Izključno s posedovanjem ne premagujemo kulturnih ali ekoloških razlik posameznih okolij. Nekje je dotična rastlina sveta, drugje zgolj okrasna in tržna.

V dopisovanju sem z mehiškimi in nizozemskimi vladnimi organizacijami za fitosanitarni nadzor, kjer so mi prvi odgovorili s pogoji za uvoz rastlin, in sicer da potrebujem fitosanitarno spričevalo države izvoznice (v tem primeru Nizozemske). Verjetno to terja najmanj finančna sredstva.

Pišem vam zaradi možne konceptualne pomoči in napotkov. V pogovoru na Biotehniški fakulteti so me že opozorili na možnost hibridiziranja izvorne vrste do te mere, ko ta ni več sposobna bivati ali dobiti dovoljenja za uvoz v nativno okolje. Vsekakor se bom potrudila poizvedeti čimveč. V najboljšem primeru bi rastlino preselili in posadili v Mehiki, kjer bi se določeno obdobje aklimatizirala in bivala v karanteni, v vsakem primeru pa lahko nastane na to temo vsaj oddaja na Radiu Študent.

Hvala in lep pozdrav,

Urška K. Škerl

_____________

/////////////////////////

Odgovor Bavcon

/////////////////////////

_____________

 

Vzporejati primer z nemogočim prehajanjem meja v obratni smeri za ljudi je sicer absurdno in nepošteno, vendar so vzporednice v odnosu očitne. 

Pretenciozna je tudi ideja pošiljanja posamezne rastline »nazaj v rodni kraj«, dobronamernosti navkljub. Pachiri tako ne preostane drugega, kot ilegalen in nespameten prenos, ali življenje v izgnanstvu. 

Zakaj bi se sploh do te mere posvečali posameznemu primerku rastline, ki jo lahko kupimo na vsakem vogalu. Vredna je le toliko, kolikor zanjo plačamo.

Intrinzično vrednost pridobi šele z ukvarjanjem, s skrbjo posameznika glede na vzpostavljen odnos. Vendar predno podarite sobno rastlino za katerokoli priložnost že, pomislite tudi na njenega novega lastnika - ta bo do konca življenja, svojega ali tega od rastline, slednjo moral zalivati, presajati in skrbeti da vsaj zgleda kot da se počuti dobro, ko se pojavite na obisku. Izjemna odgovornost. Da v dar ne nosite ravno (neavtohtone a naturalizirane) smreke, morda naslednjič naberite šopek travniških rož, tudi med njimi so eksoti. 

Tehniciral je Andrej, brali so Andreja, Franc, Daša, Nina, Christian, Evgen in Urška.