BritOFF pod plazom

BritOFF pod plazom

Aktualno-politična novica
17. 4. 2018 - 10.05
 / BritOFF

10:05

Pozdravljeni v torkovem lokalno obarvanem Britoffu. Danes o nevarnosti, ki jo za prebivalce Koroške Bele predstavljajo plazovita zaledja hudournika Bela.

Pripadniki civilne iniciative Plazovi nad Koroško Belo so Ministrstvo za okolje in prostor prejšnji teden pozvali, naj jim v skladu z dopisom, poslanim konec marca, vendarle predstavi uradne rezultate raziskave plazov nad naseljem. Poročilo, ki ga je Geološki zavod Slovenije za ministrstvo pripravil že konec marca, ni bilo posredovano niti Občini Jesenice, pod katero spada Koroška Bela. Pripadniki iniciative so poudarili, da jim je ministrstvo predstavitev izsledkov raziskave obljubilo že januarja, za ugotovitve Geološkega zavoda pa so kasneje izvedeli šele iz medijev. Občina Jesenice je prav tako januarja na ministrstvo zaman naslovila prošnjo, naj za prebivalce Koroške Bele pripravi poljudno predstavitev dognanj geologov.

Geologi so nad Koroško Belo identificirali več kot 20 aktivnih zemeljskih plazov, ki ogrožajo okoli 2 tisoč prebivalcev. Med njimi sta največja plazova Urbas in Čikla. Manjša Čikla se je lani že premaknila približno 400 metrov navzdol po strugi potoka, zajema pa okoli 140 tisoč kubičnih metrov materiala. Večji Urbas pa obsega okoli 900 tisoč kubičnih metrov materiala, kar je toliko kot plaz, ki je leta 2000 pod sabo pokopal velik del Loga pod Mangartom. Geološki zavod plaz Urbas sicer nadzira s pomočjo sedmih vrtin, vendar pa manjka alarmni sistem, ki bi domačine lahko pravočasno opozoril na premike plazu. Strah domačinov, predvsem pred dolgotrajnim deževjem in potresi, ki bi pospešili plazenje, je še kako upravičen. Leta 1789 je namreč zaradi deževja v celoti splazil tedanji hrib Čikla v Koroški Beli in pod sabo pokopal skoraj 50 hiš.

Okoljsko ministrstvo je sicer navedlo nekaj možnih ukrepov proti plazenju, ni pa jih še finančno ovrednotilo. Prav tako še ni določilo terenskega pregleda plazov, ki jih bodo ukrepi zajemali, saj naj bi bilo območje zaradi snega še težko dostopno. Na plazovite predele naj bi sicer postavili kamere, občasno pa bi izmerili tudi premike v globinah plazov. Predviden je tudi nadzor pretoka hudournika Bele, ki teče pod plazom Urbas, in kasnejša regulacija njegove struge, na koncu katere bi ministrstvo postavilo tudi zadrževalnike in pregrade. Ugotovitve terenskega pregleda in ukrepi pa naj bi bili lokalni skupnosti predstavljeni šele čez nekaj mesecev.

Pripadniki civilne iniciative s počasnostjo ministrstva, predvsem pa s slabo komunikacijo, seveda niso zadovoljni. Poleg deževja za naselje predstavlja nevarnost tudi spomladansko topljenje snega, hudournik Bela pa naj bi bil tudi preveč zaraščen. Upravljanje z vodotoki je sicer v pristojnosti javne vodnogospodarske službe v okviru njenega rednega proračuna. Vzpostavitev protiplazovnega alarmnega sistema za prebivalce pa v načrtih okoljskega ministrstva ni predvidena.

8:05

Velika Britanija in ZDA sta Rusijo obtožili, da ovira prihod inšpektorjev Organizacije za prepoved kemičnega orožja OPCW v sirsko mesto Duma. Rusko obrambno ministrstvo je zagotovilo, da bodo inšpektorji Dumo lahko obiskali v sredo, krivdo za zavlačevanje pa Rusija pripisuje sobotnemu združenemu napadu ZDA, Velike Britanije in Francije na sirske cilje. Zunanji minister Sergej Lavrov je prav tako zavrnil obtožbe ZDA, da je ruska vojska medtem v Dumi že prikrila dokaze o kemičnem napadu takrat uporniškega mesta v začetku aprila. Devet inšpektorjev OPCW že od prejšnjega tedna čaka v Damasku.

Ameriške varnostno-obveščevalne službe in britanski Nacionalni center za kibernetsko varnost so prav tako rusko vlado obtožili izvajanja zlonamernih hekerskih napadov v drugih državah. Šlo naj bi predvsem za prestrezanje podatkov s pomočjo okuženih omrežnih naprav, kot so ruterji in požarni zidovi. Združene države Amerike in Velika Britanija so Rusiji februarja pripisale tudi odgovornost za širjenje izsiljevalske kode NotPetya v Ukrajini lani.

Odstopil je slovaški notranji minister Tomaš Drucker, ki je kot razlog navedel pritiske, naj odpusti direktorja policije Tiborja Gašparja. Pozivom udeležencev protestov prejšnji teden, ki so Gašparja obtožili neučinkovite preiskave umora novinarja Jana Kuciaka, se je pridružil tudi slovaški predsednik Andrej Kiska, sicer nasprotnik vladajoče stranke Smer. Drucker je na položaju notranjega ministra šele pred tremi tedni nadomestil Roberta Kalinaka, ki je bil zaradi protestov prisiljen odstopiti skupaj s tedanjo vlado premierja Roberta Ficota.

V ruskem Jekaterinburgu pa je zaradi padca iz petega nadstropja umrl preiskovalni novinar Maksim Borodin. Lokalne oblasti njegovo smrt sicer pripisujejo samomoru, uredništvo lokalnega medija Novy Den pa ne izključuje morebitnega kaznivega dejanja proti novinarju. Borodin je namreč preiskoval rusko zasebno najemniško oboroženo skupino Wagner, katere 2500 pripadnikov sodeluje s sirskimi vladnimi silami. Za temeljito preiskavo okoliščin smrti Borodina se je zavzela tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness