Samomorov v Notre Dame britoff

Samomorov v Notre Dame britoff

Aktualno-politična novica
23. 5. 2013 - 10.00
 / BritOFF

SEDMA

 

Sloviti kitajski multimedijski umetnik Ai Weiwei je izdal heavy metal skladbo v njegovi lastni izvedbi, ki jo je pospremil tudi s pripadajočim videospotom. Skladba z naslovom ''Butec'' govori o njegovem 81-dnevnem bivanju v priporu, ki si ga je prislužil z domnevno utajo davkov, splošno sprejet razlog za zaprtje pa so njegovi projekti kritični do kitajskih oblasti. Tudi najnovejši izdelek je neprizanesljiv do paznikov in njihovega psihološkega zlorabljanja, zato ne čudi, da sta tako pesem, kot videospot na kitajskem internetu nedosegljiva. Weiwei, ki je trenutno ujet v domovini, saj so mu oblasti zaplenile potni list, kljub svojim ne najboljšim pevskim sposobnostim, sicer za letos napoveduje izdajo albuma z naslovom Božanska komedija.

 

Težave s svobodo pa ima tudi Marija Aljohina, članica zloglasne ruske punk skupine Pussy Riot, ki so jo ruske oblasti avgusta lani skupaj s kolegico zaradi kršenja miru za dve leti zaprli v sibirsko delovno taborišče. Ker ji oblasti niso dovolile osebne prisotnosti na zaslišanju o odobritvi pogojnega izpusta, pač pa je lahko procesu prisostvovala le preko video povezave, je Aljohina svoje odvetnike pozvala, naj se zaslišanj brez nje ne udeležujejo, sama pa se bo, dokler si oblasti ne premislijo, posluževala gladovne stavke.

 

Provokativne umetniške akcije se kar vrstijo. V odziv na predvčerajšnji samomor francoskega skrajno desničarskega zgodovinarja in publicista Dominiquea Vennerja, ki si je življenje vzel v pariški katedrali Notre Dame, saj ni prenesel misli na poroke istospolnih parov, je katedralo za prizorišče svoje akcije izbrala tudi feministična skupina Femen. Manj kot 24 ur po samomoru izpričanega homofoba je za prižnico stopila aktivistka skupine Femen, slekla majico in si v usta namerila plastično pištolo. Gole prsi je krasil napis:''Naj fašisti počivajo v peklu!'', kar je bilo, kot so pri Femen-u zapisali na Facebooku, tudi glavno sporočilo akcije.

 

OSMA

 

Poleg običajnih finančnih težav s katerimi se soočajo Evropejci v teh težkih časih, pa je italijanske potrošnike nepripravljene ujel nek bistveno bolj temeljni problem. Tudi če imajo denar, ga namreč včasih težko porabijo. V poskusu, ki so ga izvedli pri dnevniku La Republicca so namreč prodajni avtomati s pomočjo katerih lahko kupiš vse od parkirnih listkov do cigaret v kar devetdeset odstotkih primerov zavrnili najnovejši pet evrski bankovec. Varnostno izboljšan bankovec je očitno preveč zaščiten, da bi ga zastareli italijanski avtomati prepoznali in sprejeli za svojega.

 

Je pa za nove stvari zato toliko bolj odprt sveže pečeni papež Frančišek. Vodja 1,2 milijarde katoličanov po vsem svetu je namreč v jutranji maši na svoji rezidenci zatrdil, da morajo njegovi bratje v veri tudi na ateiste gledati kot na dobre ljudi, če le ti delajo dobro. To pomeni precejšen odmik od stališč odstopljenega papeža Benedikta XVI., ki so mu pogosto očitali, da ateiste in agnostike obravnava kot drugorazredne ljudi, ne glede na njihova dejanja.

 

Se pa težave s povečevanjem nestrpnosti medtem množijo v Makedoniji. Helsinški svet za človekove pravice tako v svojem zadnjem poročilu opozarja na porast etnično in versko motiviranega nasilja med pravoslavnimi Makedonci in muslimanskimi Albanci. Oblasti v Skopju te vrste napadov pogosto klasificirajo le kot nasilje, kar pripelje do tega, da  na primer napad z nožem na 13-letnega Albanca, ki ni želel poljubiti križa, ni klasificiran kot nasilje iz sovraštva, pač pa zgolj kot vsak drug napad. O poskusih prikrivanja stopnjevanja medetničnih napetosti pričajo tudi podatki z makedonskih sodišč, kjer so v zadnjih treh letih obravnavali le 14 primerov povezanih z zločini iz sovraštva, čeprav je bilo teh po podatkih Sveta samo v Skopju od marca letos že več kot 35.

 

DEVETA

 

Gvatemalsko ustavno sodišče je razveljavilo sodbo, ki je za bivšega diktatorja Joséa Efraina Ríos Montta zaradi sokrivde pri pomoru več kot 1700 Majev med krvavo državljansko vojno na začetku osemdesetih, predvidela 80 let zaporne kazni. Med sojenjem je namreč 19. aprila prišlo do spora med sodelujočima sodnikoma, ki se nista mogla sporazumeti o tem, kdo bo vodil primer, zaradi žaljenja sodnikov pa je bil za nekaj ur iz sodne dvorane vržen tudi Monttov zagovornik. Podporniki ostarelega diktatorja z največjim gvatemalskim poslovnim konglomeratom Cacif na čelu so tako na podlagi tega dosegli, da se vse sodne odločitve od tega dne naprej razveljavijo. Za 86-letnega Montta to pomeni vrnitev v hiši pripor, morebitni datum novega sojenja pa še ni znan.

 

Še iz časov gvatemalske diktature pa vztraja tudi zimbabvejski samodržec Robert Mugabe, ki se očitno počasi le poslavlja od predsedniškega položaja, ki ga zaseda že vse od osamosvojitve Zimbabveja leta 1980. Mugabe je namreč podpisal novo ustavo, ki je bila z veliko večino že potrjena na marčevskem referendumu. Ustava predvideva omejitev pooblastil predsednika, ukinitev mesta predsednika vlade in omejitev možnosti kandidiranja za predsedniško mesto na dva petletna mandata. Ne glede na to pa Ustava ne bo delovala retroaktivno, kar pomeni, da se bo skoraj 90-letni Mugabe na volitvah, ki bodo predvidoma poleti, lahko potegoval za nov mandat na čelu države.

 

V regiji pa se mudi tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki Moon, ki je s svojim kolegom, predsednikom Svetovne banke Jim Yong Kimom obiskal Demokratično republiko Kongo. Ob tej priložnosti je predsednik Svetovne banke obljubil milijardo dolarjev težak paket pomoči, ki bo namenjen obnovi območij, ki so jih prizadeli leto dni trajajoči spopadi med vladnimi silami in uporniško skupino M23. Sredstva bodo namenjena predvsem ponovni oživitvi gospodarskega razvoja, ustvarjanju delovnih mest in splošnem izboljšanju življenja prebivalcev območja okoli mesta Goma, kjer se odvija največ spopadov. Če morda oživljanje gospodarstva zveni domače, naj povemo še, da bodo Združeni narodi na območje za dobro mero poslali še 3000 člansko mirovno misijo, ki bo konflikt domnevno razrešila.

 

DESETA

 

Z mačeto oborožena moška sta včeraj popoldne v jugovzhodnem Londonu napadla in ubila britanskega vojaka. Po okrutnem zločinu sta se nastavljala kameram in telefonom mimoidočih in pri tem vzklikala politična gesla. Glede na posnetke gre sklepati, da sta se moška maščevala za pobijanje muslimanov na različnih kriznih žariščih, kjer je trenutno prisotna britanska vojska, uporabljala sta namreč tudi fraze Alah je velik in zob za zob. Po pričanju očividcev domnevnih teroristov ni preveč skrbelo, da bi ju policija ujela, pač pa sta želela predvsem, da ju kar največ ljudi posname in razširi glas o njunem dejanju. Policija se je kljub temu odzvala in s strelnim orožjem ranila oba storilca, enega tudi kritično.

 

Ameriški minister za pravosodje Eric Holder je v javnem pismu ameriškim kongresnikom prvič tudi uradno priznal smrt štirih ameriških državljanov, ki so umrli v napadih ameriških brezpilotnih letal v Jemnu in Pakistanu v preteklih letih. Boj proti terorizmu očitno nujno povzroča tudi kolateralno škodo, ki so jo poleg mnogih drugih utrpeli tudi štirje nedolžni ameriški državljani. Holder sicer v pismu opravičuje umor Anvarja al-Awlakija, ki je bil prvi ameriški državljan, ki ga je ameriška administracija ubila brez sojenja in to tudi priznala. Trdijo namreč, da je bil napad brezpilotnega letala na Awlakija leta 2011 upravičen, saj je bil ta visoko na seznamu teroristov.

 

Neodvisna komisija v okviru novozelandske policije je ugotovila, da so policisti med racijo v dolini Ruatoki leta 2007 delovali nezakonito. Med protiteroristično akcijo s katero so želeli razbiti militantno celico Maorov, ki si je prizadevala za večjo stopnjo samoodločbe, je namreč policija vsepovprek ustavljala avtomobile, fotografirala ljudi in preiskovala posesti, zaradi česar Maori iz plemena Tuhaoe zahtevajo opravičilo. Tudi sama akcija je bila sicer precej neuspešna. Od štirinajstih aretiranih so bili obsojeni le štirje, pa še ti zgolj zaradi posedovanja nekaj molotovk in ne zaradi načrtovanja kakršnihkoli terorističnih akcij.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness