25. 5. 2023 – 15.00

OdškodninOFF protestnikom

Audio file

Grška predsednica Katerina Sakelaropulu je imenovala Joanisa Sarmasa za predsednika prehodne vlade. Predsednik računskega sodišča je postal premier, potem ko so voditelji strank Nova demokracija, Siriza in Pasok zavrnili mandat za oblikovanje vlade po volitvah, ki so bile v nedeljo. Sarmas bo vlado vodil do 25. junija, ko bodo potekale ponovne volitve. Zmagovalka nedeljskih volitev je bila konservativna Nova demokracija, ki je v 300-članskem parlamentu dobila 146 sedežev, kar ji ne omogoča, da bi vladala sama. Na volitvah je veljal proporcionalni sistem, ki ga je v času svoje vlade uvedla Siriza, a ga je nato vlada konservativne Nove Demokracije odpravila. Na naslednjih volitvah bo tako veljal star sistem, po katerem si Kiriakos Micotakis obeta absolutno večino v parlamentu. Zmagovalni stranki bo namreč pripadel sedež za vsak odstotek nad 25 odstotki, skupaj do petdeset dodatnih sedežev. 

Floridski guverner Ron DeSantis je v pogovoru z lastnikom Twitterja Elonom Muskom na spletni platformi napovedal svojo predsedniško kandidaturo za leto 2024. Pred tem je republikanec DeSantis svojo kandidaturo prijavil tudi Zvezni komisiji za volitve. Po javnomnenjskih raziskavah DeSantis v tekmi za nominacijo v republikanski stranki zaostaja za Donaldom Trumpom, ki je svojo kandidaturo naznanil novembra lani. Trump je DeSantisa podprl ob kandidaturi za floridskega guvernerja leta 2018, v predsedniški kandidaturi pa se DeSantis predstavlja kot še bolj desna alternativa nekdanjemu predsedniku. Ostali republikanski kandidati so še senator Tim Scott iz Južne Karoline, nekdanja veleposlanica pri Združenih narodih in nekdanja guvernerka Južne Karoline Nikki Haley ter podjetnik Vivek Ramaswamy.

Audio file
1. 6. 2020 – 17.00
Protesti v ZDA zaradi umora Georgea Floyda

Devetnajst ameriških mest bo moralo protestnikom, ki jih je leta 2020 med protesti gibanja Black Lives Matter poškodovala policija, plačati skoraj 75 milijonov evrov odškodnine. Gre za uspešne tožbe zaradi poškodb ob uporabi solzivca in izstrelkov. Takšna vsota odškodnin zaradi policijskega nasilja je najvišja v zgodovini države, verjetno pa bo še narasla, saj je veliko sodnih primerov še v obravnavi. Točno število poškodovanih na protestih, ki so se začeli po rasistično motiviranem umoru Georgea Floyda, ki ga je na današnji dan pred tremi leti v Minneapolisu ubil policist Derek Chauvin, ni znano.

Od junija, meseca ponosa, nas loči še teden dni, a podjetja, ki nas farbajo z mavrico, so že naletela na prepreke pri kovanju zaslužkov na račun LGBT skupnosti. V Združenih državah Amerike je veriga trgovin Target napovedala umik izdelkov z LGBTQ motivi, saj so desničarske skupine, med drugim Proud Boys, verbalno napadle delavce in jim grozile. Po grožnjah so izdelke umaknili iz izložb v bolj zakotne dele trgovin. V Maleziji pa so oblasti zasegle več kot 150 ur znamke Swatch z »LGBT elementi«. Šlo naj bi za kršitev Zakona o tiskanju in objavljanju iz leta 1984. V Maleziji so spolni odnosi med osebami istega spola kriminalizirani, v ZDA pa so v več zveznih državah z republikansko oblastjo sprejeli zakone, ki omejujejo pravice transspolnih oseb in dostop do zdravstvenih storitev pripadnikom LGBT skupnosti. Mavrice se tako letos izkazujejo za slabo tržno nišo. Za kaj več pa podjetjem ni mar.

Združeno kraljestvo se je z Albanijo dogovorilo o vrnitvi 200 albanskih zapornikov. V dveh letih bodo v Albanijo preseljeni zaporniki, ki so obsojeni na vsaj štiri leta zapora v Angliji in Walesu. Otoška država bo krila stroške prestajanja kazni tudi na albanskih tleh. Od aprila je bilo v Albanijo vrnjenih več kot tisoč migrantov zapornikov, ki so bili aretirani zaradi ilegalnega prihoda v Veliko Britanijo čez Rokavski preliv. V državi od marca velja zakon, imenovan Ustavimo čolne, ki naj bi zmanjšal število ilegalnih prihodov v državo z majhnimi čolni, ki jih pogosto uporabljajo prav albanski migranti. Decembra lani sta premierja držav sklenila dogovor o sodelovanju pri reševanju migrantskega vprašanja.

Audio file
27. 7. 2021 – 17.13
Poskus državnega udara v Tuniziji

Sorodniki nasprotnikov tunizijske vlade, ki so jih oblasti aretirale in zaprle od februarja letos, so na Afriško sodišče za človekove pravice v Tanzaniji vložili sodno prijavo, v kateri zahtevajo takojšnji izpust aretiranih. Več kot dvajset opozicijskih politikov, novinarjev, aktivistov in sindikalistov  so tunizijske oblasti aretirale na podlagi nove zakonodaje iz leta 2021, ko je Kais Sajid razpustil parlament in prevzel oblast. Kasneje je spisal novo ustavo, ki izvršno oblast koncentrira v rokah predsednika, omejuje vlogo parlamenta, političnim strankam pa na volitvah prepoveduje kandidatne liste. Zaporniki so obtoženi terorizma in ogrožanja državne varnosti. Pred mesecem dni so njihovi sorodniki pozvali Združeno kraljestvo, Združene države Amerike in Evropsko unijo, naj sankcionirajo Sajida in njegove ministre, češ da kršijo osnovne človekove pravice.

Več kot 300 beguncev in prosilcev za azil iz Konga, Ruande in Burundija so v Malaviju prisilno premestili iz prestolnice Lilongwe v prenatrpan vladni center Dzaleka. Ministrstvo za notranjo varnost je prejšnji mesec objavilo ultimat, v katerem je od beguncev zahtevalo, da se iz prestolnice vrnejo v Dzaleko, v nasprotnem primeru bodo izgnani iz bivališč. Na ministrstvu so zatrdili, da begunci jemljejo službe Malavijcem in ne plačujejo davkov. Center Dzaleki lahko nudi namestitev 12 tisoč ljudem, trenutno pa jih je tam 50 tisoč. Od tega 20 tisoč beguncev živi izven centra. Malavijska policija izvaja hišne preiskave in zapira trgovine v štirih delih glavnega mesta, v naslednjih tednih bodo s protibegunsko akcijo začeli drugod po državi. 

Izraelska vlada je sprejela dvoletni proračun, ki ji bo med drugim omogočil izvedbo napovedane reforme sodstva, zaradi katere se od januarja vrstijo protesti. Za letošnje leto so odobrili nekaj več kot 120 milijard evrov, za naslednje leto pa skoraj 130 milijard. Sprejetje proračuna je utrdilo vlado Benjamina Netanjahuja. Njegovi nasprotniki trdijo, da bo proračun omogočil poglobitev razlik med hardskimi judi in neverniki. Hardski judje bodo opravičeni obveznega služenja vojaškega roka, višje pa bo tudi financiranje njihovih šol. Glavna ovira pred sprejetjem proračuna se je razrešila s tem, ko je premier pristal na zahteve koalicijske ortodoksno judovske stranke Otzma Yehudit in zagotovil več kot 60 milijonov evrov za spremembo etnične sestave prebivalstva v puščavi Negev in območjih v Galileji. Beduine in druze bodo izgnali, naselili pa jude. Naselbine bodo financirane iz sklada Arnuna, namen katerega je razdelitev občinskih davkov, ki pa jih judovskim naselbinam ne bo treba plačevati.

Evropska komisija je Poljski poslala šest opominov za poravnavo globe, ker ni spoštovala odločitve Sodišča Evroske Unije. To je od Poljske zahtevalo razpustitev disciplinskega senata poljskega vrhovnega sodišča. Evropska organa vidita novoustanovljeni senat kot orodje za pregon kritikov oblasti. Od evropskih sredstev, namenjenih Poljski, bo ob neplačilu globe odtegnjenih skoraj 175 milijonov evrov. Poljska vlada je disciplinski senat že razpustila in ga nadomestila z zbornico za poklicno odgovornost. To po mnenju Komisije ne ustreza zahtevam sodbe, zato Evropska komisija zahteve za globo ni umaknila. Je pa znižala višino globe z milijona evrov na pol milijona evrov za vsak dan, ko poljska vlada zahtev ne izpolni. Poljska vlada sicer trdi, da so uvedli spremembe, ki jih je zahtevala komisija, a podpredsednik Sodišča Evropske unije Lars Bay Larsen pravi, da mora Poljska razveljaviti še odločitev Vrhovnega sodišča, ki dovoljuje pregon in aretacije sodnikov. Odločitev Sodišča Evropske unije namreč ne zadeva le disciplinskega senata, temveč celotno ureditev discipliniranja sodnikov.

Audio file
7. 5. 2020 – 17.00
O krizi kriznih dodatkov delavcem v javnem in zasebnem sektorju

Sindikat osebne asistence ves dan stavka zaradi nevzdržnih razmer in vse slabšega položaja delavk. Med enajsto in dvanajsto dopoldne je potekal tudi shod pred ministrstvom za delo. Povod je zniževanje delavskih pravic, predvsem dopustov, delovnih obveznosti in dodatkov, ki jih določajo zaposlovalke. Kot razlog za stavko pa sindikat navaja rezanje državnih sredstev, ki se je začelo s prejšnjo vlado Janeza Janše in spremembo pravilnika o osebni asistenci, ki je področje deregulirala. Sindikat ima šest stavkovnih zahtev: dvig cene ure storitve, sklenitev kolektivne pogodbe za dejavnost osebne asistence in standardizacija dejavnosti. Poleg tega zahtevajo zagotovljeno varovanje pravic osebnih asistentk pred posegi delodajalk, konec nezakonitega evidentiranja opravljenih ur storitev na aplikaciji Osebna asistenca, ki jih od osebnih asistentk zahtevajo delodajalke in Ministrstvo, ter plačilo stavke. Več o stavki pove zastopnik Sindikata osebne asistence Nenad Vitorovič.

Izjava

Upravno sodišče je razsodilo, da je prejšnja vlada Janeza Janše s položaja nezakonito razrešila Damjana Oražma, nekdanjega direktorja Zavoda za gozdove Slovenije. S položaja je bil razrešen leta 2020 na predlog takratne kmetijske ministrice Aleksandre Pivec. Očitala mu je sporno zaposlovanje, zlorabo položaja, nepravilno financiranje lovišč s posebnim namenom in nezakonito izplačevanje nadurnega dela. Oražem bo vložil odškodninsko tožbo za razžalitev dobrega imena in časti ter zahtevo na delovno sodišče, naj odloči o razliki v plači in obrestih. Po razrešitvi s funkcije direktorja, na kateri je bil od leta 2013 in bi jo moral opravljati do konca lanskega leta, je ostal zaposlen na zavodu kot vodja krajevne enote zavoda za gozdove v Postojni. Lani se je prijavil na razpis za mesto direktorja zavoda, a so njegovo prijavo pomotoma vrgli v koš. Od lanskega septembra Zavod za gozdove vodi Gregor Danev.

Vir slike: Gage Skidmore, creative commons, Flickr

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj