OFF francoskega necepljenega zdravstva

Aktualno-politična novica
17. 9. 2021 - 15.00
 / OFF

Članice Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav, krajše Ecowas, so na zasedanju v ganski prestolnici Akri uvedle sankcije proti vojaški hunti v Gvineji. Sankcije, ki vključujejo prepoved potovanja za pripadnike gvinejskega vojaškega poveljstva in zamrznitev gvinejskih finančnih sredstev v tujini, so uperjene predvsem proti voditeljem septembrskega vojaškega udara v Gvineji. Ecowas od njih zahteva vrnitev ustavne vladavine, izpustitev odstavljenega gvinejskega predsednika Alpha Condeja in izvedbo demokratičnih volitev, na katerih ne bi smeli kandidirati trenutni vojaški oblastniki. Članice Ecowasa so pozvale Afriško unijo in Združene narode, naj se pridružijo sankcioniranju gvinejskega vodstva.

Politična kriza v Somaliji se vztrajno poglablja. Premier Husein Roble je pred dvema tednoma zaradi pomanjkljivega poročila o izginotju agentke obveščevalne službe razrešil vodjo obveščevalcev Fahada Yasina. Nato sta premier in predsednik Mohamed Abdulahi Mohamed imenovala vsak svojega kandidata za novega vodjo obveščevalne agencije. Včeraj pa je predsednik Mohamed premierju Roblu odvzel možnost imenovanja in odstavljanja državnih funkcionarjev. Predsednik Mohamed je svojo potezo utemeljil z očitkom Roblu, da je ta s svojimi dejanji kršil ustavo, slednji pa je predsedniku odgovoril s podobnimi očitki o nespoštovanju ustavnega reda in napovedal, da predsednikove odločitve ne namerava upoštevati. Politična vojna med najvišjima somalijskima predstavnikoma traja od letošnjega aprila, ko je predsednik Mohamed podaljšal svoj mandat za dve leti.

Sodišče v kenijski prestolnici Nairobi je nekdanjega kenijskega ministra za šport med letoma 2013 in 2018 Hasana Waria obsodilo na šest let zaporne kazni zaradi odtujitve finančnih sredstev za kenijske športnike na poletnih olimpijskih igrah v Riu leta 2016. Takrat je Wario namerno zadržal del sredstev, ki so bila namenjena za kenijsko olimpijsko ekipo. Sodišče je odločilo, da se lahko Wario zaporu izogne s plačilom globe v vrednosti 35 tisoč evrov. To je Wario tudi plačal in zato ostaja na prostosti. Postopek proti Wariu je eden prvih zaključenih v seriji tožb vlade predsednika Uhura Kenyatteja proti nekdanjim vladnim funkcionarjem, ki so obtoženi korupcije v športnem sektorju. Poleg Waria je bil na 10 let zapora ali milijon evrov globe obsojen tudi vodja kenijske olimpijske ekipe v Riu, Stephen Soi.

Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo dokument, ki predvideva skoraj 500 milijonov evrov vreden orožarski posel s Saudovo Arabijo. To je prvo večje ameriško poslovno sodelovanje s Saudovo Arabijo, odkar je Joe Biden prevzel mesto predsednika ZDA. Pogodba zagotavlja vzdrževanje saudijskih vojaških helikopterjev. Gre za naložbo v vzdrževanje saudijske vojaške moči, ki naj bi, citiramo, »predstavljala eno najbolj stabilnih sil na Bližnjem vzhodu«, kot njihovo uničujoče vojaško udejstvovanje predvsem v Jemnu razlaga ameriška vlada. Dokument je zdaj v kongresni obravnavi.

Šiitska organizacija Hezbolah je v Libanon dostavila 4000 ton iranske nafte. Libanonci so tovornjake z nafto pozdravili s slavjem na ulicah, saj v državi zaradi skorajšnjega gospodarskega propada vlada pomanjkanje tako energetskih surovin kot tudi zdravil in pitne vode. Hezbolah je iransko nafto v Libanon dostavil prek Sirije, saj s posredno dostavo Libanon ne krši ameriških sankcij proti Iranu. V Hezbolahu so tudi napovedali, da bodo nafto prodali po nižji ceni in jo najprej dostavili bolnicam ter drugim institucijam, ki skrbijo za zdravje in varnost ljudi. Strategija odrešenika se Iranu in Hezbolahu že obrestuje, saj veliko Libanoncev vidi dostavo iranske nafte kot odrešitev od zatiralskih ZDA in njenih zaveznic.

Francoski minister za zdravje Olivier Veran je sporočil, da je vlada izdala suspenz pogodbe o zaposlitvi brez plačila za tri tisoč francoskih zdravstvenih delavcev, ker se niso cepili do 15. septembra. Julija je namreč predsednik Emmanuel Macron zaposlenim v zdravstvu napovedal, da bodo suspendirani, če se ne cepijo do sredine septembra. Nekaj deset zaposlenih je ob suspenzu raje vložilo odpoved, kot da bi se cepili. V Franciji, ki ima eno najvišjih splošnih precepljenosti proti covidu-19, je necepljenih okrog 12 odstotkov zdravstvenih delavcev.

Od prvega oktobra za zaposlene v državni upravi testiranje za covid-19 ne bo več veljaven pogoj za vstop na delovno mesto. V službo bodo lahko do nadaljnega prihajali le prebolevniki in cepljeni. Tako je odločila vlada na četrtkovi dopisni seji, ko je tudi razširila skupine oseb in področij, pri katerih pogoj PCT ne bo potreben.

Kolegij predsednika državnega zbora je na današnji seji določil časovni potek rednega septembrskega zasedanja, ki se bo začelo v ponedeljek, in pri tem verjetno že dejansko zapečatil sprejem zakona o debirokratizaciji, ki ga naslednji teden čaka prvo branje. Sledeč mnenju zakonodajno-pravne službe so sklenili, da bo namreč za potrditev zakona potrebna dvotretjinska večina. Zakon namreč ukinja Zakon o načinu glasovanja in ugotavljanju izida glasovanja na referendumu o volilnem sistemu, ki je bil sprejet z dvotretjinsko večino. Slednji se ne uporablja več, zakon o debirokratizaciji pa ga ukinja skupaj s približno dvesto drugimi zakoni, ki zaradi različnih razlogov ne urejajo več ničesar. V prvem branju vlaganje dopolnil ni mogoče, bo pa morala sedaj vlada najprej najti dovolj glasov, da sprejme dopolnilo, ki bi umaknilo razveljavitev omenjenega zakona. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.