OFF super redne seje državnega zbora

Aktualno-politična novica
17. 3. 2022 - 15.00
 / OFF

soigu
Analiza taktik na bojiščih in sankcij na tržiščih
 / 4. 3. 2022
Zopet začenjamo v Ukrajini, kjer je nastopil četrti teden vojne. Ukrajinska stran je Rusijo obtožila, da so v jugovzhodnem strateško pomembnem mestu Mariupol njeni izstrelki zadeli gledališče, v katerem naj bi si zatočišče poiskalo več kot 1000 ljudi. Zgodil naj bi se tudi napad na kompleks z bazeni. O številu žrtev v teh napadih ukrajinska stran ni poročala, a trdi, da je bilo v tem pristaniškem mestu ubitih že več kot 2400 civilistov. Ruske sile so po petih dneh izpustile župana ukrajinskega mesta Melitopol Ivana Fedorova. Prišlo naj bi do izmenjave med obema stranema, v kateri naj bi Rusi izpustili Fedorova v zameno za devet ruskih vojaških obveznikov. Fedorov je bil zajet, potem ko so Rusi prejšnji teden zasedli to južno ukrajinsko mesto s 150 tisoč prebivalci. 

Ameriški predsednik Joe Biden je napovedal nov paket vojaške pomoči za Ukrajino, vreden dobrih 720 milijonov. To bo le del večje proračunske postavke za vojaško pomoč Ukrajini, ocenjene na približno 12 in pol milijarde evrov. Potem ko so ZDA v Ukrajino do prejšnjega tedna letos poslale že za skoraj pol milijarde evrov vredne tako imenovane smrtonosne pomoči, bo nov paket vključeval predvsem protiletalsko in protioklepno orožje ter drone. V svojem govoru je Biden Vladimirja Putina označil za vojnega zločinca in tako zaostril ameriško retoriko proti ruski invaziji. 

Iran je izpustil britansko-iransko novinarko Nazanin Zaghari Ratcliffe, ki so jo leta 2016 obsodili na pet let zapora zaradi domnevnega načrtovanja za strmoglavljenje iranske vlade. Iran naj bi na izpustitev pristal, ker mu je Velika Britanija izplačala dolg iz obdobja pred islamsko revolucijo, vreden 400 milijonov funtov. Oktobra 2017 je teheranski generalni tožilec Zaghari Ratcliffe obtožil, da je na televizijskem programu BBC Persian vodila program, v katerem je ščuvala k rekrutaciji in usposabljanju ljudi za širjenje propagande proti Iranu. Poleg nje so izpustili še podjetnika Anoosheha Ashoorija, prav tako britansko-iranskega državljana, ki je bil zaradi domnevnega vohunjenja za izraelski Mosad zaprt od leta 2017. Oba sta danes ponoči že pristala v Veliki Britaniji.

V Hondurasu je vrhovno sodišče odobrilo izročitev nekdanjega predsednika Juana Orlanda Hernándeza, ki je obtožen sodelovanja v preprodaji mamil in orožja, Združenim državam Amerike. Tožilci ameriške zvezne države New York so Hernándeza obtožili, da je svojo politično kampanjo financiral z denarjem, ki so mu ga dajali preprodajalci mamil v zameno za zaščito svojih pošiljk. Obtoženi je bil aretiran februarja letos, zgolj tri tedne zatem, ko je po dveh mandatih zapustil predsedniško pisarno. Hernández je dejal, da obtožbe proti njemu prihajajo od preprodajalcev, ki jih je ZDA izročila njegova vlada, in zanikal vse obtožbe. 

Državni zbor je z veliko večino potrdil tako imenovano okoljsko ustavo, kot je nov zakon o varstvu okolja poimenoval minister za okolje Andrej Vizjak. Po novem bodo morali vsi proizvajalci sami plačati stroške zbiranja, odvoza in obdelave odpadkov od proizvodnje, tudi v primerih, ko je zbiranje teh odpadkov določeno kot občinska javna obveznost. Zakon vsebuje tudi določbe o zmanjšanju nastajanja odpadkov in posledično zmanjševanju njihovih škodljivih vplivov. Pomemben del zakona so tudi na novo določeni ukrepi za primere protizakonite čezmerne obremenitve okolja, kot je odlaganje komunalnega blata na vodovarstvenih območjih. Po besedah ministra bodo nove zakonske določbe znižale mesečne zneske, ki jih gospodinjstva plačujejo za mesečni odvoz odpadkov. Prav tako sprejetje obsežnega zakona služi kot implementacija številnih evropskih okoljskih direktiv.

Državni zbor ni bil nadpovprečno produktiven le na okoljskem področju, na isti redni seji je sprejel tudi sveženj kmetijskih zakonov. Najpomembnejša med njimi je novela zakona o kmetijstvu. Implementira skupno evropsko kmetijsko politiko med letoma 2023 in 2027. Med pomembnejše ukrepe spadata blaženje podnebnih sprememb v kmetijstvu ter sistem nadzora kmetijskih dejavnosti in kazni zanje. Med slednje spada tudi nov sistem za spremljanje površin, ki je namenjen sledenju dejavnosti na kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Zbrani podatki se bodo uporabljali za preglede dejavnosti pri izvajanju kmetijske politike v naslednji štiriletki. Zakon prav tako predvideva olajšanja nalog kmetov, in sicer s poenostavitvijo postopkov terenskih pregledov zemljišč. Zakon predvideva tudi razvoj ekološkega kmetijstva in podporo mladim kmetom.

V zakonski sveženj spada tudi sprejeta novela zakona o kmetijskih zemljiščih. Ta na novo uvaja sistem nadomeščanja kmetijskih zemljišč v občinskih in državnih prostorskih načrtih ter razširja nabor dopustnih objektov na kmetijskih zemljiščih. Zakon prav tako razširja seznam obveznikov plačila odškodnine za kmetijska zemljišča in deregulira njihov zakup v zasebni lasti. Državni zbor je na isti seji sprejel še nov zakon o divjadi in lovstvu, ki na primer bolj striktno omejuje gibanje psov v gozdu. Poslanci pa so sprejeli še zakon o morskem ribištvu, zakon o agrarni dejavnosti, zakon o nadzoru vesoljskih dejavnosti in spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Slednji določa najnižje nadomestilo za bolniško odsotnost, ki bo po novem znašalo 60 odstotkov minimalne plače.

Združenje več kot sto organizacij civilne družbe, iniciativa Glas ljudstva, se je zbralo na Trgu republike in političnim strankam, ki bodo sodelovale na prihajajočih državnozborskih volitvah, predalo 138 zahtev, do katerih naj se stranke opredelijo. Ker so v iniciativi prepričani, da je velika volilna udeležba nujna, so predstavili spletno orodje za lažje odločanje volivcev glede njihove politične preference, imenovano Volitvomat. V njem so zbrani odgovori političnih strank na zahteve iniciative. Odgovori strank bi posamezniku olajšali njegovo odločitev, za koga naj se na volitvah opredeli. Volitvomat je na današnji novinarski konferenci opisal Filip Dobranić iz društva Danes je nov dan.

Izjava

OFF sta napisala Vito in vajenec Fin.

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness