OFF Švedske in Finske v Natu
Turčija je umaknila veto na priključitev Švedske in Finske k Natu. Na včerajšnjem sestanku samodržca Recepa Tayyipa Erdoğana, finskega predsednika Saulija Niinistöa in švedske predsednice vlade Magdalene Andersson pod nadzorom generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga so se namreč dogovorili o vzajemnih korakih. Medtem ko sta Švedska in Finska s tem dobili možnost priključitve vojaškemu zavezništvu za ohranitev zahodne hegemonije, je bil Erdoğan veliko uspešnejši v pogajanjih. Finska in Švedska sta se obvezali, da ukineta embargo na prodajo orožja katerikoli članici Nata, s tem pa tudi Turčiji. Državi sta embargo uvedli, potem ko je Turčija vojaško posredovala v sirski državljanski vojni. Poleg tega sta Švedska in Finska podprli nasilje turške države nad kurdsko manjšino v Turčiji in ekspanzionistične težnje Turčije po območju Kurdistana izven lasnih meja. Skandinavski državi sta namreč tako osvobodilni vojaški enoti Kurdov YPG in YPJ kot tudi Kurdsko delavsko stranko označili za teroristični organizaciji. Biji Kurdistan, biji Rožava!
O priključitvi Švedske in Finske zvezi Nato so glasovali tudi v slovenski vladi in v parlamentarnem odboru za zunanjo politiko. V obeh telesih je največja vladna stranka SGS z večino poskrbela za podporo priključitvi skandinavskih držav zvezi Nato, proti sta glasovala oba ministra Levice – Luka Mesec in Asta Vrečko, v parlamentarnem odboru pa poslanec Matej Tašner Vatovec, prav tako iz Levice.
Ekvadorski parlament kljub več kot dva tedna trajajočim množičnim protestom zaradi draženja energetike, podkrepljenim s policijskim nasiljem, ni izglasoval nezaupnice predsedniku Guillermu Lassu, ustanovitelju neoliberalne stranke Ustvarjamo priložnosti. Za odstavitev je glasovalo 80 poslancev iz opozicijskih strank Zveze za upanje pod vodstvom Rafaela Corree, gibanja domorodcev in večnacionalnega gibanja Pachakutik, ki je glavna gonilna sila protestov. S tem jim je zmanjkalo 12 glasov za dvotretjinsko večino. Odstavitev so opozicijski poslanci predlagali, potem ko je predsednik Lasso prekinil pogajanja o prekinitvi demonstracij z Leonidasom Izo, predstavnikom protestniškega gibanja staroselcev, ki so z blokadami prometnih povezav v 19 od 24 pokrajin uspeli zmanjšati dnevno količino načrpane nafte za polovico.
Po dobrem mesecu dni protestiranja, pogajanj in nasploh borbe za delavske pravice so delavci v kragujevški avtomobilski industriji izbojevali pomembno bitko proti interesom tujega kapitala in domače vlade. Dosegli so zagotovilo, da bodo odpuščeni delavci, tako imenovani tehnološki višek, prejeli po 790 evrov odpravnine za vsako leto delovne dobe v Fiat Chrysler Automobiles Serbia in še dodatnih 500 evrov za vsako oddelano leto v Fiatovi predhodnici Zastavi. Izplačilo je do konca današnjega dneva obljubila premierka Ana Brnabić, čeprav še vedno ni znano, kdo bo odpravnine v celoti poravnal – država ali podjetje Stelantis, ki je večinski lastnik in je več kot 1500 delavcev potisnilo v eksistencialno krizo. Delavci so prejeli tudi novo ponudbo o zaposlitvi v tujini – potem ko je Stelantis ponudil neprekinjeno dvoletno zaposlitev v tujini, jo je nekoliko omilil na dvoletno delovno dobo po etapah in zagotovljeno zaposlitev v Kragujevcu, ko bo čez dve leti vzpostavljena industrija električnih avtomobilov. Hkrati je država ponudila nekaj delovnih mest v vojaški industriji Republike Srbije.
Novice v Sloveniji
Poslanec Slovenske demokratske stranke Janez Janša je pravno ureditev Republike Venije ponovno peljal na limanice. Senat ustavnega sodišča je zavrnil njegovo pritožbo zoper zastaranje tožbe v aferi Patria. Prav ste razumeli, Janša je vložil pritožbo proti zastaranju tožbe, v kateri je obtožen sam. Na ta način je namreč od ustavnega sodišča prejel potrdilo, da, citiramo: »tako glede vsebine in posledic domneve nedolžnosti na ustavni ravni ni razlik med oprostilno sodbo in sklepom o ustavitvi postopka. Postopek pred sodiščem je bil ustavljen in se je končal brez obsodbe, zato pritožnik neizpodbojno velja za nedolžnega in nima pravnega interesa za odločitev o ustavni pritožbi«. Nova zmaga za krivosodje globoke države. Ali z besedami trenutnega državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Damirja konvertita Črnčeca.
Državni zbor danes glasuje kot po dobro podmazanem tekočem traku. Glasujejo namreč o zakonih, o katerih so zadnja dva dni razpravljali.
Proticepilsko javnost pod vodstvom nekdanje Šiškove vardovalke Anice Bidar je najbolj razburila sprejeta novela zakona o nalezljivih boleznih, ki so jo pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije. Novelo, sprejeto po hitrem postopku, so podprli v koaliciji, proti so glasovali v SDS, v NSi pa so se glasovanja vzdržali. Prenovljeni zakon strožje kot doslej omejuje vlado pri vseh tistih ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika. Poleg tega uvaja institut parlamentarnega nadzora vladnih ukrepov, kar pomeni, da se bo parlament sprva seznanjal z morebitnimi vladnimi epidemiološkimi ukrepi, pri podaljševanju ukrepov za več kot 30 dni pa bo o njih tudi glasoval. Novela ohranja prakso singularnega reševanja javnega zdravja, saj ne uvaja obveznega cepljenja proti covidu-19, prav tako ne predvideva dodatnega zapiranja šol in ne nalaga obveznega nošenja mask v šolah. Bidaričina veja proticepilcev – ne smemo je zamenjati s proticepilci Zorana Stevanovića, ki se je včeraj sestal s predsednikom vlade na pomiritvenem sestanku – je prepričana, da novela uvaja hegemonijo unitaristične globalizatorske kabale.
Poleg novele zakona o nalezljivih boleznih je državni zbor v prvem branju potrdil primernost za nadaljnjo obravnavo dveh opozicijskih zakonodajnih predlogov. Na pobudo Danijela Krivca iz Slovenske demokratske stranke so soglasno podprli predlog zakona o izvajanju uredbe EU o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike, preprosteje zakon o pospešenem javnem financiranju malih in srednjih podjetij. Potrdili so tudi novelo zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, saj trenutni zakon ni v skladu z direktivo Evropske unije. Koalicija je, kot kaže, predloga poslanca SDS sprejela s figo v žepu, saj je Dejan Židan iz Socialnih demokratov poslancem razkril, da si vlada dopušča možnost, da ju prek koalicije s svojimi dopolnili v drugem branju na odboru za gospodarstvo po potrebi izboljša.
Slabše so jo odnesli predlogi opozicije, natančneje novela zakona o lekarniški dejavnosti, sprememba zakona o graditvi objektov na mejnih prehodih, novela zakona o štipendiranju, novela zakona o Slovenski tiskovni agenciji in predlog o razglasitvi Občine Brežice za mestno občino. Nič bolje je ni odnesel niti predlog poslanca SDS Branka Grimsa o zakonodajnem referendumu o plačilu prispevka za Radiotelevizijo Slovenija.
A referendumsko brezglavje se nadaljuje. Danes naj bi podpise državljank in državljanov za začetek referendumskih postopkov o zakonu o vladi, ki predvideva štiri nova ministrstva, vložila tako stranka SDS kot njen referendumski pomagač Vili Kovačič.
Kadrovalni blok:
Po manj kot dveh letih s položaja odstopa predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga Janez Žlak iz kvote Slovenske demokratske stranke in tako odpira vrata zamenjavam uprav in nadzornih svetov Telekoma Slovenije, Luke Koper, Pošte Slovenije, državnih energetskih in drugih družb, v katerih je SDS zadnji dve leti neumorno kadrovala. Žlak se je z vlado dogovoril za sporazumni odhod.
Kadrovske zdrahe pa sproža tudi janšistični del slovenske politike. Zaradi zapletov pred volitvami, med njimi in po njih član državne volilne komisije Drago Zadergal zahteva odstavitev direktorja službe Državne volilne komisije Dušana Vučka.
*Kulturna redakcija sporoča: inflacija je vplivala na podražitev storitev Rimokatoliške cerkve. Od prvega septembra letos bo navadna maša vernika stala 23 evrov in ne več 20, medtem ko se je gregorijanska maša s 660 evrov podražila na 750. Gnostiki pa se najbolj bojijo, da bo inflacija vplivala tudi na rožni venec, ki bo po najbolj pesimističnih napovedih od septembra vseboval 180 zdravamarij in 35 očenašev.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj