OFFmanska pogajanja

Aktualno-politična novica
jemen
10. 4. 2023 - 15.00
 / OFF

Bosanski zunanji minister Elmedin Konaković je obiskal kamp Lipa na severozahodu države. Begunsko taborišče, ki ga upravlja Mednarodna organizacija za migracije, je obiskal, da bi preveril poročila medijev. Konaković je dejal, da gre za pridržanje migrantov, ki jih je treba varnostno preveriti. Bosanski mediji so med vikendom pisali, da znotraj kampa Lipa pričenjajo z gradnjo centra za pridržanje beguncev. Center za pridržanje gradi Mednarodni center za razvoj migracijskih politik s sedežem na Dunaju. Center, ki sta ga v devetdesetih letih ustanovila Avstrija in Švica, bo zgradil objekt, v katerem bodo migranti lahko pridržani do 72 ur, preden bodo premeščeni v sarajevski imigracijski center. Premier Unsko-sanskega kantona je dejal, da je hrvaška policija preko mejnega prehoda Izačić v Bosno vrnila prek 500 oseb, kar je po njegovih besedah več kot v zadnjih dveh letih skupaj.

Vojaško sodišče v Jekaterinburgu je dva moška za požig naborniške pisarne obsodilo na devetnajst let zaporne kazni. Moška sta oktobra lani, ko je ruska mobilizacija za vojno v Ukrajini dosegla vrhunec, z molotovkami zažgala vladno zgradbo v Bakalu, kjer je bila tudi naborniška pisarna. To je najdaljša zaporna kazen, ki jo je rusko sodišče izdalo za požig, izveden kot protest proti vojni v Ukrajini. 

Aretacija gruzijskega vodje opozicije Nike Melija
 / 23. 2. 2021

Pred gruzijskim parlamentom v Tbilisiju je več tisoč ljudi protestiralo proti vladi, obtožujejo jo proruskih stališč. Protest je organizirala opozicijska stranka Združeno narodno gibanje. Od vlade zahteva izpustitev političnih zapornikov in implementacijo reform, ki jih od države za dodelitev statusa kandidatke zahteva Evropska unija. Nekdanji predsednik Giorgi Margvelašvili trdi, da vlado nadzorujejo iz Moskve in da je dolžnost opozicije, da državo rešijo. Gruzijci so protestirali že marca, ko so vlado prisilili v zavrnitev dveh zakonov, ki bi nevladne organizacije in medije s financiranjem iz tujine klasificirala kot tuje agente.

V jemenski prestolnici Sana so se med vikendom z namenom mirovnih pogajanj srečale delegacije Saudove Arabije, Omana in Hutijev. Pogovori so tekli predvsem o premirju med Hutiji in savdsko vojsko ter odpravi savdske blokade jemenskih pristanišč. Pogajanja, ki jih vodi Oman, tečejo vzporedno s pogajanji Združenih narodov, nov zagon pa so dobila po sporazumu med Saudovo Arabijo in Iranom. Po posredovanju Kitajske sta se bližnjevzhodna rivala minuli mesec dogovorila o ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov. V državljanski vojni Iran po obtožbah Saudov podpira Hutije. Ti so Sano in sever države v uporu proti državnim oblastem zavzeli leta 2014. Koalicija, ki jo podpirajo ZDA in v kateri poleg Saudov glavno vlogo igrajo Združeni arabski emirati, od takrat bombardira ozemlja pod nadzorom Hutijev. Združeni arabski emirati, ki imajo nadzor predvsem na vzhodu Jemna, v aktualna mirovna pogajanja niso vključeni.

Delavci Agencije Združenih narodov za palestinske begunce so v Gazi izvedli stavko, s katero so popolnoma prekinili delo organizacije v regiji. Stavkali so v protest proti upravi agencije, ki naj bi do začetka letošnjega leta zaposlila dodatne delovne sile in povečala financiranje. Vodja arabskih delavcev v agenciji, Amir al Mis-hal, priznava, da so nekatere njihove zahteve izpolnili, a ostaja velik razkorak med delavci in upravo. V upravi pa trdijo, da se spopadajo z velikim proračunskim primanjkljajem, ki je posledica pomanjkanja donacij. Donald Trump je donacije programu umaknil, a jih je Biden po prevzemu predsedovanja obnovil. Podobna stavka se je zgodila že februarja, ko so stavkali delavci agencije na Zahodnem bregu. Stavkali so za boljše delovne pogoje in proti pritiskom uprave za »končanje palestinske begunske krize«.

Razveljavitev Roe proti Wade in posledična prepoved splava v ZDA
 / 27. 6. 2022

V Teksasu je zvezni sodnik Matthew Kacsmaryk odredil umik tablete za prekinitev nosečnosti mifepriston s trga. Mifepriston je bil prva od dveh vrst tablet, ki je bila odobrena za prekinitev nosečnosti v ZDA. Sodnik je dosodil, da je bila odobritev tablete, kar je sprejela Uprava za hrano in zdravila pred več kot dvajsetimi leti, nezakonita. Sodba je del tožbe Zavezništva za hipokratsko medicino, skupine zdravnikov, ki nasprotujejo pravici do splava, proti Upravi za hrano in zdravila. Na drugem koncu države, v zvezni državi Washington, je nekaj ur za prvo sodbo zvezni sodnik Thomas Rice dosodil ravno obratno – v tožbi državnih tožilcev iz 17 zveznih držav je odredil prepoved umika mifepristona s trga. Sodba v Teksasu bi lahko služila kot precedens za umik mifepristona po celotnih Združenih državah. A washingtonski državni tožilec Bob Ferguson je prepričan, da odločitev v Riceovem primeru še vedno omogoča dostop do tablete v zveznih državah, ki so sodelovale v tožbi. Ameriško pravosodno ministrstvo se je na Kacsmarykovo sodbo v Teksasu že pritožilo, predsednik Joe Biden pa je napovedal nadaljnji boj proti njej.

Kitajski predsednik pravi, da je združitev Kitajske in Tajvana nujna in neizogibna
 / 3. 1. 2019

Kitajska Ljudska osvobodilna vojska od sobote izvaja vojaške vaje okoli Tajvana. Vaje sledijo obisku tajvanske predsednice Caj Ing Ven v Los Angelesu, kjer se je srečala s Kevinom McCarthyjem, predsednikom predstavniškega doma ameriškega kongresa. V vaji sodeluje več vej kitajske vojske, predvsem letalstvo in mornarica. Tajvansko obrambno ministrstvo trdi, da so zaznali prisotnost skoraj šestdesetih kitajskih vojnih letal in enajstih ladij. Načrt, ki ga je objavila kitajska vojska, je za soboto predvideval vajo vzpostavljanja pomorske in zračne premoči, včeraj pa so vadili predvsem obstreljevanje strateških tarč na Tajvanu. Japonsko obrambno ministrstvo poroča, da je kitajska letalonosilka Šandong v okviru vaje izvajala zračne operacije 230 kilometrov od japonske obale. Američani so v Južnokitajsko morje danes že poslali rušilec. Po njihovih besedah sicer dogodka nista povezana, temveč operacija služi kot nasprotovanje kitajski militarizaciji otokov v Južnokitajskem morju.

V petek so na seji Ekonomsko-socialnega sveta o predlogu novele zakona o zavodih razpravljali predstavniki delodajalcev in delojemalcev. Oboji od vlade zahtevajo umik predloga, saj se bojijo, da bi spremembe lahko vodile do politizacije javnih zavodov. Predlog namreč predvideva, da lahko vlada direktorja zavoda odstavi enostransko, brez sodelovanja sveta zavoda. Po besedah izvršnega sekretarja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Andreja Zorka, bi to na občinski ravni pripeljalo do politizacije šol, na državni ravni pa do politizacije zavodov, kot je Zavod za zdravstveno zavarovanje. Sindikate in delodajalce moti, da predlog ni bil v javni razpravi, v zakonodajni postopek pa ga je vlada poslala po hitrem postopku. Skrajšani postopek obravnave novele zakona so sicer na petkovem kolegiju predsednice državnega zbora zavrnili, proti so glasovali vodje poslanskih skupin vseh strank, razen vladajoče Svobode. 

OFF je pripravil vajenec Luka, mentoriral je Blaž.

Vir fotografije: Sallam, flickr, creative commons

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.