Po(ne)srečenOFF glasovanje
Poslanci državnega zbora so na sinočnji seji glasovali o proračunskih dokumentih. Zataknilo se jim je pri glasovanju o amandmaju k 64. členu zakona o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti, ki sta ga vložili opozicijski Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija. Po amandmaju bodo socialni transferji prihodnje leto usklajeni v popolnosti, medtem ko je vlada predlagala 70-odstotno usklajevanje z letošnjo inflacijo.
Rezultat glasovanja: 64 navzočih poslancev, od tega 34 glasov za opozicijski amandma, 28 pa proti. Pri vseh prejšnjih glasovanjih je bilo uradno navzočih 82 oziroma 83 poslancev. Poleg opozicijskih poslancev sta amandma uradno podprla poslanec Levice Miha Kordiš in nekdanja članica Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek. Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec je dejal, da so se v poslanski skupini dogovorili, da o amandmaju ne bodo glasovali. Poslanka Levice Nataša Sukič je pojasnila, da v glasovalno napravo ni vstavila lastne kartice, pri tem pa ni bila sama. Če v napravi ni kartice poslanca, se šteje, da ta na seji ni prisoten. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je po presenetljivem izidu glasovanja zahteval odmor. Zatem je več poslancev Svobode in socialdemokratov začelo zatrjevati, da so glasovali po pravilih – in sicer proti – a naprava njihovih glasov ni zabeležila. Ker se je kaj takega v našem hramu demokracije zgodilo prvič, so zahtevali forenzično preiskavo. Poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič:
Predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič je sejo večkrat prekinila in s pomočjo tehničnih služb so izvedli več hitrih preverjanj glasovalnih naprav. A po mnenju poslanca SDS-a Danijela Krivca ni zatajil stroj, temveč poslanci.
Brez skrbi, Gibanje Svoboda ima med poslanci tudi računalniškega strokovnjaka Miroslava Gregoriča, ki je sicer glasoval proti amandmaju.
Izjavi Aleksandra Reberška iz Nove Slovenije je zaploskala še Nataša Sukič.
V Gibanju svoboda danes vztrajajo, da je šlo za tehnično napako. Sajovic trdi, da so okoli polnoči s predsednico parlamenta in vodjami poslanskih skupin ter vodjo računalniških procesov v državnem zboru ugotovitev Gibanja Svoboda o tehnični napaki potrdili. Kakor trdi, je zatajila programska oprema, medtem ko so glasovalne naprave delovale pravilno. Danes tako poslanci glasujejo z dvigovanjem rok, a zataknilo se jim je tudi tokrat.
Predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popović je sporazumno odstopila. Po njenih besedah so se z nadzorniki dogovorili za prekinitev sodelovanja, saj nimajo več istih pogledov o vodenju družbe. Prejela bo tudi odpravnino. Nadzorni svet največjega naftnega trgovca na slovenskih tleh je za novega predsednika uprave soglasno imenoval dosedanjega člana uprave Saša Bergerja. Nekdanja predsednica uprave, ki je funkcijo prevzela oktobra leta 2019, z namenom primopredaje poslov v Petrolu ostaja do konca letošnjega leta. Novoimenovani Berger je funkcijo s petletnim mandatom začel opravljati z današnjim dnem.
Izraelski svetovalec za nacionalno varnost Cahi Hanegbi je sporočil, da se štiridnevno premirje v okupirani Gazi in izpustitev talcev ne bosta začela pred petkom. Izrael in Islamsko odporniško gibanje Hamas sta sicer dogovor o premirju dosegla včeraj. V Katarju, ki je posredoval pri pogajanjih, so trdili, da bo premirje v veljavo stopilo 24 ur po sklenitvi, v Hamasu pa, da bo to danes ob desetih zjutraj po lokalnem času. V Izraelu so namesto o premirju govorili o »zatišju« in »operativni pavzi«, zamik prekinitve ognja pa je dokončno razkril, da je bil dogovor farsa. O tem, ali bodo nehali napadati Gazo, namreč odločajo izključno v Izraelu. Po dogovoru bi Hamas med drugim izpustil 50 talcev, Izrael pa 150 palestinskih političnih zapornikov. Do zamaknitve premirja je po trditvah palestinskih uradnikov prišlo zaradi zapleta s tem, katere talce bodo izpustili in na kakšen način bo potekala predaja. Izraelska vojska je aretirala direktorja bolnišnice Al Šifa, Mohamada Abu Salmijo in več zdravnikov. Po hudih napadih na največjo bolnišnico na območju okupirane Gaze je ta prenehala delovati pred dobrim tednom dni. Izraelske sile trdijo, da se pod bolnišničnim kompleksom nahajajo operativni štabi Islamskega odporniškega gibanja Hamas, a brez verodostojnih dokazov. Izraelske sile aretacije še vedno izvajajo tudi na okupiranem Zahodnem bregu, kjer so v pretekli noči aretirale 90 oseb.
Še v Evropo. Zmagovalka nizozemskih parlamentarnih volitev je nacionalistična Stranka za svobodo, krajše PVV, ki jo vodi Geert Wilders. PVV si je zagotovila 37 sedežev v 150-članskem parlamentu in s tem prehitela koalicijo zelenih in laburistov, ki jo vodi Frans Timmermans in je prejela 25 sedežev. Na tretjem mestu s 24 mesti se je znašla Ljudska stranka za svobodo in demokracijo nekdanjega premierja Marka Rutteja. Na četrto mesto so se uvrstili krščanski demokrati iz stranke Nova krščanska pogodba, ki so dobili 20 mest v parlamentu. Sledita jim stranka Demokrati 66, ki je dobila devet mest, in kmečka stranka Kmečko-državljansko gibanje s sedmimi mesti. Zmagovalec Wilders je v kampanji nasprotoval politiki Evropske unije in obljubil, da bo ustavil priseljevanje. Prav tako je zatrdil, da bo blokiral vstop vseh novih članic v Unijo, vključno z Ukrajino. Zaenkrat še ni znano, ali bo PVV sestavila koalicijo in s kom. Sodelovanje z nekdaj vladajočo Ljudsko stranko za svobodo in demokracijo in Novo krščansko pogodbo bi Wildersu zagotovilo 81 sedežev, za sestavo koalicije pa jih potrebuje 76.
Evropski parlament je zavrnil uredbo o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev in s tem zavrnil načrt za zmanjšanje odvisnosti od pesticidov v kmetijstvu. Evropski poslanci so prav tako zavrnili, da bi se uredba vrnila na parlamentarni odbor za okolje. Osnutek uredbe, ki ga je julija lani predlagala Evropska komisija, je predvideval prepolovitev uporabe pesticidov do leta 2030 in spodbujanje nekemičnih metod obdelave zemlje. Uredbi so nasprotovali kmetje in konservativni poslanci Evropskega parlamenta, ki so trdili, da bi taki ukrepi botrovali upadu konkurenčnosti kmetov Evropske unije. Pri bruseljski nevladni organizaciji Corporate Europe Observatory opozarjajo, da so sprejem uredbe zminirali lobisti industrije pesticidov.
Hrvaški urad za preprečevanje korupcije Uskok je pridržal pet oseb, med njimi tudi Zorana Pripuza, zaradi nezakonite gradnje kampa na hrvaškem otoku Murter. V gradnjo je vpleten tudi Dario Filipi, lastnik drugega nelegalnega kampa na Murterju in nekdanji predsednik združenja hrvaških kampov Eduard Maržić. Maržić je sicer v ločeni preiskavi osumljen nezakonitega dvigovanja denarja za zasebno porabo. Pri zaenkrat domnevno kaznivih dejanjih sta sodelovala tudi lokalni gostinec in podjetnik Boris Kulušić in zdaj že nekdanja uslužbenka Oddelka za gospodarstvo in turizem Šibensko-kninske županije, Neda Livljanić. Livljanić je namreč izdala dovoljenje za gradnjo kampa. Organi pregona preiskujejo, ali je prišlo do zlorabe položaja pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Po neuradnih informacijah časopisa Slobodna Dalmacija Uskok preiskuje možnost, da je nekdanja županja za izdajo nezakonitega dovoljenja prejela podkupnino.
Foto: Posnetek zaslona seje DZ
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj