Jezidski pat položaj

Aktualno-politična novica
26. 4. 2022 - 17.00
 / OFFsajd

O nasilju turške države, dogajanju v Rojavi in odnosih obeh z okolico.
 / 12. 2. 2016

Turčija je prejšnji teden začela z vojaško operacijo v severnem Iraku, imenovano operacija Krempljev prijem. Kopensko-zračna ofenziva je usmerjena proti Kurdski Delavski stranki Kurdistana, krajše PKK, in njenim zaveznikom, ki so jih v Turčiji označili za teroristične organizacije. V zračnih napadih vojaških letal, helikopterjev in brezpilotnih letalnikov so na udaru predvsem regije Metina, Zap in Avašin Bašjan na severovzhodu iraškega Kurdistana ob turški meji. Po besedah turškega notranjega ministra Sulejmana Sojluja je namen operacije, citiramo: »rešiti Sirijo in Irak iz rok ZDA in Evrope ter državama prinesti mir«. Predsednik kurdske regionalne vlade, krajše KRG, v Iraku Masur Barzani se je pred desetimi dnevi sestal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom in turško operacijo na iraškem ozemlju podprl. Dan kasneje je svoje delovanje v regiji Sindžar, kjer večino predstavljajo Jezidi, zaostrila tudi iraška vojska. Prišlo naj bi do nekaj konfliktov med člani Sindžarskega zavezništva, ki deluje pod okriljem PKK-ja, in iraško vojsko.

Pred referendumom o neodvisnosti Iraškega Kurdistana.
 / 15. 9. 2017

Zgodovina turško-iraških odnosov je sicer burna in turbulentna, zadnjo vojaško operacijo je Turčija izvedla februarja letos, zadnjo operacijo v takšnem obsegu pa leta 2019. Kurdska delavska stranka PKK in Turčija sta v konfliktu že vse od leta 1983, ko so se začele formirati prve PKK-jeve gverilske milice. Leta 1999 je turška vlada na dosmrtni zapor obsodila enega od ustanoviteljev in ideološkega vodjo PKK-ja Abdulaha Öcalana. Med vojno z Islamsko državo so si kurdske milice YPG, ki so povezane s PKK-jem, v severni Siriji uspele priboriti avtonomnost na ozemlju treh kantonov ob meji s Turčijo, ki so ga poimenovali Rožava. V Rožavi se je kot družbenopolitični sistem uveljavil tako imenovani demokratični konfederalizem, ki temelji na participatorni demokraciji in zagovarja odpravo kapitalističnega sistema, etatizma in  patriarhata. Tudi v Iraku ima PKK visoko stopnjo politične avtonomije nad nekaterimi ozemlji na severovzhodu države.

Med vojno so pripadniki ISIS-a leta 2014 izvajali genocid nad staroselskim jezidskim prebivalstvom, zato se je slednje zateklo v gorovje Sindžar na severovzhodu Iraka. Edini, ki so jim v tej situaciji nudili pomoč in jim omogočili pobeg v sirski Kurdistan, so bili pripadniki PKK-ja in Ljudskih zaščitnih enot YPG. V pokrajini Sindžar so se nato formirale samoorganizirane avtonomne skupnosti, ki so jih pod okriljem PKK-ja vodili pripadniki Sindžarskega zavezništva. Tega sestavljajo tri jezidske milice; Sindžarska uporniška enota, krajše YBŞ, Jezidske varnostne sile, krajše HPŞ, in Jezidske ženske enote, krajše YJŞ. Kako je vojska avtonomne regije Kurdistan, imenovana Pešmerge, Jezidom med vojno obrnila hrbet, nam razloži neodvisni novinar Alexander Lambrecht, ki se trenutno nahaja v regiji Sindžar.

Izjava

Tudi iraška vojska je med lokalnim prebivalstvom med vojno z Islamsko državo izgubila zaupanje lokalnega prebivalstva. Edino obrambno silo v regiji tako predstavljajo samoorganizirane lokalne milice, ki delujejo pod okriljem in po načelih PKK-ja in YPG-ja. 

Izjava

Institucije iraške države v regiji Sindžar praktično ne delujejo. Medicinska oskrba, izobraževalni sistem in administracija tako temeljijo na samoupravnem organiziranju lokalnega prebivalstva.

Izjava

Kaj je Kurdistan in kako neodvisen je?
 / 28. 9. 2017

Jeseni leta 2020 sta iraška vlada v Bagdadu in regionalna vlada avtonomne regije Kurdistan prišli do dogovora o odstranitvi vseh oboroženih skupin iz regije Sindžar. Jezidske samoobrambne milice na te dogovore niso bile povabljene in so jim tako odrekli možnost odločanja o ozemlju, na katerem večinsko živi njihova etnična skupina. Za dogovor si je prizadevala predvsem Turčija, saj je legitimiral turške vojaške posege, s katerimi slednja skuša zmanjšati moč in vpliv PKK-ja v regiji. A to jim vsaj za zdaj še ni uspelo. Več o tem nam pojasni članica Feministične organizacije za samoodločbo in demokratično avtonomijo Birthe Witthof.

Izjava

Na drugi strani iraška vojska želi predvsem prevzeti nadzor nad cestnimi carinami, ki so pod nadzorom jezidskih samoobrambnih milic.

Izjava

Iraška vlada je v začetku marca na turško-sirski meji začela graditi zid, da bi preprečila povezave med avtonomnimi regijami v obeh državah. S tem pomaga tudi Turčiji, saj tako določene avtonomne regije v Iraku in Siriji še dodatno izolira od drugih ter jim onemogoča organizirano obrambo.

Izjava

Zid sicer stoji na vseh državnih mejah, ki delijo regijo Kurdistan med Iran, Irak, Turčijo in Sirijo. Gradnjo zidu uradno podpirata tudi predsednik avtonomne regije Kurdistana Barzani in Turčija.

Izjava

Iraško-sirska meja je med genocidom leta 2014 predstavljala edino rešitev za Jezide. Witthof je mnenja, da je gradnja zidu del psihološkega pritiska iraške in turške vlade na lokalne prebivalce.

Izjava

Nova turška operacija v regijah Metina, Zap in Avašin Bašjan  ter zaostritev delovanja iraške vojske sto kilometrov nižje sta se začeli sočasno. Lambrecht se sprašuje, ali sta oba dogodka povezana.

Izjava

Turčija izvaja pritisk in nasilje nad kurdskim prebivalstvom znotraj svojih meja, v Siriji in v Iraku. Witthof nam pojasnjuje, da zato operacija Krempljev prijem ne prinaša ničesar novega. 

Izjava

o napakah nekdanjega predsednika Kurdistana Masoud Barzanija v zvezi z kurskim referendumom
 / 1. 11. 2017

V ozadju napadov na PKK-jeve avtonomne regije v Iraku naj bi bil tako imenovani Neoosmanski načrt Erdoğanove vlade, po katerem bi si Turčija priključila z nafto bogati mesti Kirkuk in Mosul, meni Lambrecht.

Izjava

Iraška država sicer formalno nasprotuje vojaškim posegom Turčije na svoje ozemlje, a ni dovolj močna, da bi se temu lahko uprla.

Izjava

Z novo operacijo Turčija zgolj nadaljuje trend vojaškega poseganja na ozemlje Iraka. Kot je v navadi, tudi tokrat pri turškem napadu sodeluje predsednik kurdske regionalne vlade Masur Barzani. Mednarodna skupnost je, kot že ničkolikokrat doslej ob turških vojaških intervencijah, zopet pogledala stran, zato so kurdske samoobrambne milice spet prepuščene same sebi.

Razsežnosti turške invazije v Iraškem Kurdistanu
 / 14. 6. 2021

Prav pod gorovjem Sindžar so v začetku prejšnjega tedna iraške varnostne sile aretirale Mateja Kavčiča, neodvisnega novinarja in sodelavca Radia Študent, ter nemško novinarko Marlene Forster. Slednja sta se v Sindžar v začetku letošnjega leta odpravila raziskovat družbenopolitične posledice genocida Islamske države nad jezidskim prebivalstvom, pridržana pa sta bila ob povratku s praznovanja jezidskega novega leta. S Kavčičem v uredništvu aktualno-politične redakcije nimamo stika od prejšnjega torka, v tem času pa iraške oblasti tudi niso pojasnile razlogov za njegovo pridržanje.

OFFsajd je pripravil vajenec Fin, mentoriral Miha.

report_-_mxds_-_february_2022.pdf

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

Biji Kurdistan, Biji Kavčič

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness