Po Vučjaku Lipa
Zdravstveno ministrstvo Unsko-Sanskega kantona je zadolženo, da v sodelovanju s Centrom za socialno delo, Mednarodno organizacijo za migracije in kantonalno policijo premesti mladoletne migrante iz centra Bira v center za sprejem ranljivih kategorij Borići v Bihaću.
Notranji minister Unsko-Sanskega kantona in policijski komisar sta zadolžena, da takoj po premestitvi mladoletnikov brez spremstva organizirata premestitev ostalih uporabnikov centra Bira v kamp Lipa. Tja naj preselijo tudi tiste migrante na področju Bihaća, ki niso nameščeni v uradnih centrih.
Notranji minister in policija sta zadolžena tudi, da blokirata center Miral v Veliki Kladuši, kar naj bi zaustavilo sprejemanje novih migrantov. Ministrstvo za varnost Bosne in Hercegovine naj v sodelovanju z agencijami Združenih narodov organizira preselitev migrantov iz centra Miral na področje zunaj Unsko-Sanskega kantona.
Kar ste slišali, je sklenila Operativna skupina za koordinacijo aktivnosti in nadzora nad migrantsko krizo na področju Unsko-Sanskega kantona. Poleg lokalnih oblastnikov so bili na sestanku, na katerem so sprejeli te sklepe, prisotni tudi predstavniki Mednarodne organizacije za migracije, krajše IOM, in Visokega komisariata Združenih narodov za begunce, s kratico UNHCR.
Danes je kamp Bira v Bihaću po izvršenem ukazu že popolnoma izpraznjen in zaprt. Iz začasnega centra, ki je nastal leta 2018, so policisti prisilili prek 500 migrantov. 80 mladoletnikov brez spremstva so preselili v center Boriće, 350 ljudi pa so z avtobusi odpeljali v približno 26 kilometrov oddaljeni kamp Lipa. Okrog 100 migrantom so policisti pustili, da jo peš udarijo proti severu. Do Velike Kladuše na severozahodni meji Bosne s Hrvaško je od Bihaća več kot 50 kilometrov.
Preselitev opiše Roberta, ki je v centru Bira delovala kot aktivistka italijanske dobrodelne organizacije IPSIA.
Večina od 350 migrantov, ki so bili prepeljani v od civilizacije odrezani kamp Lipa, je morala prenočiti zunaj kampa. Tudi center Bira ali center Miral v Veliki Kladuši nista ravno bisera, kar se tiče življenjskih pogojev migrantov, a Lipa je še neprimerljivo slabša. Kamp sestavljajo namreč zgolj šotori.
Kamp Lipa so postavili aprila, takrat z utemeljitvijo, da gre za začasen ukrep ob epidemiji. Vanj so sprva preseljevali ljudi, ki niso bili nastanjeni v uradnih centrih, temveč so živeli po ulicah in skvotih Bihaća in Velike Kladuše. Policija je tako migrante preganjala iz skvotov, ker naj bi prispevali k širjenju virusa. V Lipi so v pol leta nakopičili okrog 1000 migrantov, kolikor naj bi bila tudi zgornja kapaciteta taborišča. Ker je Lipa za prezimitev v trenutnem stanju neprimerna, so Roberti nekateri begunci povedali celo, da razmišljajo o prezimitvi v Srbiji.
Utemeljitev oblasti za preseljevanje je tudi domnevna ugoditev lokalnim skupnostim. Tudi na severozahodu Bosne antimigrantski sentiment počasi pridobiva na teži. 15 novembra bodo potekale lokalne volitve. Na volitvah za župana Bihaća bo kandidiral tudi Sej Ramić, ki je večkrat organiziral antimigrantske shode v mestu. Konec avgusta se je na mestnem trgu nagovor Ramića slišal tako:
Tako kot druge migrantske centre tudi Lipo vodi Mednarodna organizacija za migracije, krajše IOM. Novinarka iz Sarajeva Nidžara Ahmetašević opiše vlogo IOM pri upravljanju centrov.
Po mnenju Nidžare Ahmetašević je ravnanje IOM povsem skladno s politiko kantonalnih in mestnih oblasti, ki migrante želi čim bolj umakniti iz mestnih središč.
Predstavnika IOM v Bosni in Hercegovini Petra van der Auweraerta nismo uspeli priklicati za intervju. V svojih objavah na Twitterju je kritičen do preselitev in trdi, da so razmere v Lipi neprimerne za sprejem dodatnih migrantov. Toda njegova stališča niso nujno uradna stališča IOM.
Vprašanje je, v kolikšni meri so bili operativci IOM v kampih sploh obveščeni o preselitvah. To podpira tudi Robertina pripoved.
Preseljevanje v Lipo je seveda s stališča migrantov dolgoročno nesmiselno, saj je ta več kot 70 kilometrov oddaljena od Velike Kladuše na severu. To pomeni, da morajo migranti, ki želijo poskusiti prečkati hrvaško mejo, Lipo zapuščati.
Zapiranje migrantov v centre, kjer so odmaknjeni od oči lokalnega prebivalstva, seveda ni taktika, ki bi jo izumili v Bosni. Nenazadnje tudi v Evropski uniji migrante zapiramo v razne Logatce in Postojne.
Dodaj komentar
Komentiraj