29. 5. 2023 – 17.00

Zadržano ustavno sodišče in osvobojena RTV

Audio file

Danes so v uradnem listu objavili petkov sklep ustavnega sodišča o prenehanju veljavnosti zadržanja dela novele zakona o Radioteleviziji Slovenija. Za odpravo zadržanja so glasovali štirje sodniki: predsednik Matej Accetto, Rajko Knez, Katja Šugman Stubbs in Špelca Mežnar. Proti je bil Rok Svetlič. Marko Šorli in Klemen Jaklič nista glasovala.

Sklep o zadržanju treh prehodnih določb novele zakona o RTV do končne odločitve je Ustavno sodišče Republike Slovenije sprejelo 16. februarja. Omenjene določbe urejajo končno konstituiranje sveta zavoda in drugih novih organov RTV. Odprava zadržanja delov novele zakona, ki so jo državljani novembra podprli na referendumu, pomeni, da se mora v roku sedmih dni konstituirati novi svet zavoda. To se bo zgodilo na prvi seji, ki jo bo, kot se je javno zavezal, sklical vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough, ki so mu na tej funckiji šteti dnevi. 

Odločitev za odpravo zadržanja je sodišče sprejelo z manj kot polovico vseh sodnic in sodnikov, saj dva ustavna sodnika izmed sedmih, ki odločajo po izločitvi Roka Čeferina in Neže Kogovšek Šalamon, nista glasovala. V petkovih Odmevih je gostoval predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, ki je dejstvo, da za odpravo zadržanja dela novele niso zbrali pet glasov, komentiral sledeče.

Izjava

Zakon o ustavnem sodišču v tretjem odstavku 41. člena sicer določa, da se predsednik in sodniki ustavnega sodišča ne smejo vzdržati glasovanja. Do Šorlijeve in Jakličeve odsotnosti je zato kritičen odvetnik Matija Urankar iz Odvetniške pisarne Senica.

Izjava

V argumentaciji odločitve za odpravo zadržanja delov novele zakona se je sodišče sklicevalo na več dejavnikov. Najprej na to, da niso mogli hitro vsebinsko razsoditi o ustavnosti novele zakona, saj za nobeno odločitev niso uspeli zbrati potrebne večine. S poudarkom na časovno odmikanje vsebinske odločitve je razloge za odpravo zadržanja strnil Accetto.

Izjava

Ob dejstvu, da za vsebinsko odločitev sodišče ni zbralo večine petih sodnikov, se je to znašlo pred pravno praznino. Kakor piše v odločitvi, zakon o ustavnem sodišču ne vsebuje posebnih pravil za odločanje ustavnega sodišča, ko v primeru ene ali več izločitev ob različnih stališčih ustavnih sodnic in sodnikov ne more oblikovati večinske odločitve s podporo zahtevanih petih glasov. Tako se je sodišče sklicalo kar na nemško ureditev, ki določa, da v primeru odsotnosti zahtevane večine za razveljavitev oziroma ugotovitev protiustavnosti izpodbijanega akta ta akt ostane v veljavi. V odločitvi je sodišče sicer poudarilo, da ne obstaja večinsko stališče, da bi bila novela zakona o RTV protiustavna.

Bistvo odločitve za odpravo zadržanja pa lahko iščemo v tem, da so se od februarja spremenile okoliščine, ki vplivajo na nemoteno delovanje RTV. Ustavno sodišče se je tako sklicalo na sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki po oceni ustavnega sodišča porajata dvom v zakonitost odločanja programskega sveta in generalnega direktorja RTV. Višje sodišče je namreč pravnomočno odločilo, da je bilo imenovanje generalnega direktorja RTV Andreja Graha Whatmougha januarja 2021 nezakonito, ker ni izpolnjeval razpisnih pogojev za imenovanje. Prav tako je pravnomočno razsodilo, da je generalni direktor avgusta 2021 nezakonito razrešil direktorico televizije Natalijo Gorščak, saj razlogi za njeno razrešitev niso bili utemeljeni. Zoper obe sodbi je bil vložen predlog za dopustitev revizije, ki pa ju je vrhovno sodišče zavrnilo. Urankar o sklicevanju ustavnega sodišča na sodbi vrhovnega.

Izjava

Za komentar sklepa ustavnega sodišča smo prosili Tadeja Troho, ki je bil v novi svet zavoda februarja imenovan na predlog Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Izjava

Troha predstavi svojo vizijo novega enotnega upravnega organa RTV.

Izjava

Čeprav vsebinske odločitve ustavnega sodišča ni pričakovati še kar nekaj časa, se pravna bitka glede novele zakona o RTV nadaljuje, in to ne le znotraj republiških meja. Prvopodpisani pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti novele, zadnji predsednik programskega sveta RTV Peter Gregorčič, in avtor pobude, pravnik Matej Avbelj, sta danes poslala pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Zakaj, pove Gregorčič.

Izjava

Gregorčič še pojasni, kako dojema sklep ustavnega sodišča, ki po njegovem mnenju krši človekove pravice.

Izjava

Ustavno sodišče je tako z odpravo sklepa o zadržanju novele zakona o RTV sprejelo procesno odločitev, ne pa tudi vsebinske. Novi svet zavoda, ki se bo konstituiral naslednji ponedeljek, bo tako deloval, ne da bi ustavne sodnice in sodniki vsebinsko razsodili. Urankar o tem, zakaj je to lahko problematično, če bi v razsodbi ugotovili ustavno neskladnost.

Izjava

Odprava sklepa o zadržanju pomeni tudi odpravo statusa quo, ki je vladal na RTV. Od treh novel zakonov, o katerih se je presojalo na novembrskih referendumih, je prav novela zakona o RTV prejela največ glasov za. Vendar ta podpora še ni garant ustavnosti novele, o kateri se bodo prej ali slej morali opredeliti na ustavnem sodišču. Da je to kljub temu prepoznalo, da gre novela v smeri depolitizacije, kot jo je promovirala vlada Roberta Goloba, je sicer moč razbrati iz obrazložitve odločitve sodišča, v kateri piše: »Prejšnja ureditev sicer nikoli ni bila predmet presoje Ustavnega sodišča, vendar je po presoji Ustavnega sodišča očitno, da je v primerjavi z izpodbijano omogočala bistveno večji politični vpliv na imenovanje članov Programskega sveta. Ni namreč mogoče spregledati, da je po prejšnji ureditvi večino članov (kar 21 od 29) imenoval neposredno Državni zbor, in sicer pet neposredno na predlog političnih strank in na podlagi javnega poziva organizacijam civilne družbe, naj predlagajo kandidate.«

Naslovna fotografija: TV Slovenija/Adrian Pregelj

Aktualno-politične oznake

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj