Zeleni val na mehiškem obzorju

V današnjem OFFsajdu na 89,3 mega herza jadramo med zelenimi valovi vse do Mehike. Pred tednom dni je mehiška zvezna država Quintana Roo kot enajsta od 32 držav dekriminalizirala pravico do splava. Kongres zvezne države je opravljanje splava legaliziral do dvanajstega tedna nosečnosti in odpravil zahtevo, da žrtve posilstva za dostop do umetne prekinitve nosečnosti posiljevalca prijavijo policiji. Sicer je vrhovno sodišče leta 2021 razsodilo, da je kriminalizacija splava neustavna, a je od takrat zgolj enajst zveznih držav splav dejansko dekriminaliziralo. Sam boj za pravico do splava, ki bo legalen, varen in brezplačen, pa je združil ženske po celotnem kontinentu. Oblikovalo se je gibanje Marea Verde oziroma zeleni val, ki je leta 2018 na ulice pognal sprva Argentinke, pozneje pa so se v znak solidarnosti organizirale tudi preostale Latinoameričanke, ki so pravico do splava zahtevale tudi v svojih državah. Organizacijo zelenega vala je za Radio Študent opisala Marcela Gómez Valdés, svetovalka pri mehiškem Amnesty International. 

Izjava

 

Zahteve za pravico do splava so se začele oblikovati že v 70. letih prejšnjega stoletja, do opaznejših napredkov pa je prišlo šele leta 2007, ko je zvezna država Cuidad de Mexico prva dekriminalizirala splav. Kako je gibanje Marea Verde zaznamovalo mehiško družbo, nam pojasnjuje Gómez. 

Izjava

Razlog, zakaj pravica do splava ni enaka za vse, je, da je Mehika federativna država in dekriminalizacijo oziroma legalizacijo splava urejajo lokalne oblasti. Več o pravici do umetne prekinitve nosečnosti v Mehiki pojasni sogovorka. 

Izjava

Čeprav je napredek zadnjih let v mehiški družbi zelo pomemben in vzpodbuden, pa dekriminalizacija splava ni dovolj. Dekriminalizacija pomeni, da nosečnice in zdravniško osebje za poseg niso več kaznovani, kar pa še ne pomeni, da je dostop do varnega splava dejansko omogočen tudi v praksi. 

Izjava

Ker je splav omogočen le v enajstih zveznih državah, nam sogovorka na primeru zvezne države Puèbla, iz katere prihaja tudi sama, pove, kakšna je situacija tam, kjer splav še ni dekriminaliziran. 

 

Izjava

Ker večina zveznih držav še ni dekriminalizirala splava, pa so se oblikovale mreže za ozaveščanje in medsebojno pomoč med osebami, ki so odločijo za poseg. Kako to poteka v Puebli, pojasnjuje Gómez.

Izjava

Kot pravi sogovorka, je napredek, ki so ga dosegle Mehičanke, zelo spodbuden. Gibanje Marea Verde ni le boj za pravico do splava, zavzemajo se tudi za varno in dostopno kontracepcijo ter so proti nasilju nad ženskami. Sicer je kontracepcija splošno dostopna brez recepta, ampak ostaja tabu tako med mlajšimi kot poročenimi ženskami. Predvsem nasilje nad ženskami pa ostaja velik problem, po uradnih podatkih se je v zadnjih petih letih celo povečalo za 70 odstotkov.

 

OFFsajd je pripravila vajenka Zala, zraven je sedela Tia. 

 

Vir fotografije: ANRed