10. 6. 2024 – 16.00

15 poti šole

Audio file
Vir: Slika je delo avtorice prispevka, za podlago je vzeta slika Pirate ship

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je v sredo potekala okrogla miza z naslovom Kam gre naša šola?, na kateri so sodelujoči debatirali o kadrovskem primanjkljaju učiteljev in učiteljic, o upadu bralne in matematične pismenosti in vplivu tehnoloških sprememb nanj, o vprašanjih reforme šolstva in kurikulov, postopkih izbiranja ravnateljev ter razlogih za podcenjevanje pedagoškega poklica. Predstavnicam in predstavnikom iz Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, šolskega sindikata, oddelka za pedagogiko in andragogiko ter prodekanu študentu filozofske fakultete pa se niso pridružili z ministrstva za vzgojo in izobraževanje, saj naj bi debata okrogle mize presegala problematiko učiteljskega poklica oziroma naj bi šlo za bolj politično razpravo o šolstvu. 

Zaradi rezultatov upada bralne in matematične pismenosti je predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič dejala, da se v družbi enači dostopnost informacij z znanjem ter da šola nima pristojnosti, da bi od učencev zahtevala izpolnjevanje obveznosti, lahko jih le vodi do tega. Za rešitev problematike je po njenem mnenju treba spremeniti zakonsko prenormiranost, obenem pa povečati vlaganje v šole, saj brez denarnih sredstev ni novih programov in posledično znanja. V navezavi z doseganjem dobrih rezultatov na področju znanja se je odprlo tudi vprašanje o pravičnosti izobraževalnega sistema, saj so rezultati povezani s socialno-ekonomskim položajem učenk in učencev. O inkluzivnosti in pravičnosti slovenskega izobraževalnega sistema pove Danijela Makovec Radovan.

IZJAVA

Na okrogli mizi so debatirali tudi o prenovah šolskega sistema in učnih načrtov, pri čemer so se ustavili tudi pri napovedani noveli Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta predvideva, da bo za imenovanje ravnatelja po odločitvi šole treba pridobiti tudi soglasje ministra. Spremembo komentira Makovec Radovan.

IZJAVA

Po njenem mnenju bi moralo biti merilo za izbiro strokovna usposobljenost kandidata, ki bi ga morala imenovati stroka oziroma svet šole. Spomnimo, da se je v prejšnji vladi pri imenovanju ravnateljev sicer povečalo število mest občinskih funkcionarjev pri odločanju, o čemer smo že poročale. Uvedbi enofaznega postopka imenovanja ravnateljev, kjer je treba pridobiti soglasje ministrstva, nasprotujejo tudi v sindikatu za vzgojo in izobraževanje. 

S koncem maja se je končala javna obravnava predloga novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Poleg uvajanja instituta soglasja pri postopku imenovanja ravnatelja novela normira tudi pogoje za imenovanje, pri čemer je določeno, da se kot ustrezne petletne delovne izkušnje štejejo zgolj tiste, pridobljene v vzgojno-izobraževalnih zavodih. V predšolski vzgoji pa je z novelo določeno najvišje število oddelkov, ki jih lahko ima vrtec. Maksimum je določen na 45 oddelkov, hkrati pa je določen tudi minimum, saj zakon predvideva ustanovitev vrtca z desetimi oddelki. Zaradi prenove koncepta razširjenega programa v osnovnih šolah v noveli zakona ni več jasne delitve elementov razširjenega programa, kot so na primer podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dopolnilni pouk. Zaradi tega so spremenili podlago za financiranje programa, ki sedaj zajema celoten program in se ne ločuje več na posamezne elemente programa. Za predlog v obravnavi je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje dobilo okoli 40 pritožb, ki naj bi jih podrobno preučili, posodobili predlog zakona in ga poslali v medresorsko usklajevanje.  

Pisarne študentskih domov v Ljubljani, Mariboru in Kopru so s soglasjem pristojnega ministrstva objavile razpis za subvencionirano bivanje za prihodnje študijsko leto. Skupno je razpisanih skoraj 12 tisoč mest za subvencionirano bivanje, od tega slabih 4600 mest za sprejem in dobrih 7350 mest za podaljšanje bivanja ter 38 mest, namenjenih študentom s priznano mednarodno zaščito in začasno zaščito. Višina subvencije v prihodnjem študijskem letu znaša 27,80 evra v javnih domovih, pri zasebnikih pa 32 evrov. Rok za oddajanje prošenj za sprejem in podaljšanje se začne 1. julija, traja pa do 16. avgusta. V Študentskem domu Ljubljana so za bivanje v javnih študentskih domovih razpisali 10 ležišč več kot v prejšnjem študijskem letu. Študentski dom Ljubljana je sicer prejšnji mesec poslal prošnjo za podaljšanje najema Akademskega kolegija še za eno študijsko leto, a rezultat še ni znan, kar pomeni, da bo lahko prihodnje študijsko leto še 200 ležišč manj. Prednostne liste za vstop v dom podaljšujejo tudi prenove domov, lanski prenovi kopalnic v ŠD3 sledi še prenova kopalnic v Domu 11 v Rožni dolini, ki se bo odvila letos poleti. Na zadnji čakalni listi, objavljeni začetek maja, pa je čakalo še 426 študentk in študentov. 

Študentski obvestilnik

V sredo bo ob šestih popoldan v Pritličju potekal pogovor ob knjigi Ane Podvršič z naslovom Iz socializma v periferni kapitalizem : Neoliberalizacija Slovenije, ki ga organizira Slovensko sociološko društvo. Delo predstavlja ključne prelomnice v slovenski ekonomski in socialni zgodovini ter odgovarja na vprašanje, kako je Slovenija iz socialistične države prešla na položaj polperiferne države. 

V četrtek ob šestih popoldan bo v avtonomnem študentskem prostoru K17 na Filozofski fakulteti potekalo potopisno predavanje in predstavitev terenskega dela, naslovljeno Tri mesece v Etiopiji. Študentka sociologije in antropologije Hana Barši Palmić bo predstavila svoje terenske uvide iz časa potovanja v Etiopiji ter svoje raziskovalno delo z naslovom Razkrivanje spolnega nasilja kot vojnega orožja na primeru etiopijske državljanske vojne v regiji Tigraj

Vsi, ki se vam zdijo vaši šihti bullshit, ste v četrtek ob sedmi uri zvečer vabljeni na pogovor ob knjigi Davida Graeberja z naslovom Bulšihti v slovenskem prevodu. V pogovoru bosta sindikalistka in raziskovalka dela in prekarnosti ter raziskovalec in avtor spremne besede debatirala o razmerjih med dobro plačanimi nesmiselnimi službami in podplačanimi ali neplačanimi skrbstvenimi in kreativnimi zaposlitvami ter razlogih za to nesorazmerno delitev. Pogovor bo potekal v Atriju ZRC. 

V četrtek bo na Fakulteti za družbene vede potekala mednarodna konferenca ob zaključku projekta Stoj mi ob strani: Borimo se proti nasilju nad ženskami in dekleti, ki so ga izvajali v Amnesty International. Na konferenci bodo sodelovale tudi sekcije organizacije iz Italije, Madžarske in Poljske, italijanska organizacija Fondazione Kessler in univerza iz Trenta. Poleg okrogle mize o nasilju na podlagi spola bo sledila še predstavitev rezultatov projekta. Za obisk dogodka se je treba prijaviti, prijavni obrazec pa dobite na spletni strani organizacije

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj