Kaj pa izpiti preko spleta?

Audio file

Vrnitev študentk in študentov na fakultete v bližnji prihodnosti ostaja na ravni utopičnosti, kar pomeni, da študentstvo svoje univerzitetne obveznosti še vedno opravlja prek spleta. Sredi januarja so fakultete vkorakale v svoje drugo koronsko izpitno obdobje, ki ga spremlja nemalo specifičnih praks preverjanja znanja. Določene smo že uspeli nasloviti v eni izmed naših preteklih oddaj, vendar pa nam raznolikost univerzitetne sfere omogoča, da dotičnemu področju namenimo še nekaj besed. V današnji oddaji Kaj pa univerza osvetljujemo mnenja in refleksije študentk in študentov glede poteka in organizacije tokratnega spletnega izpitnega obdobja.

Na Univerzo v Ljubljani, krajše UL, smo naslovili vprašanje, kakšna so osrednja navodila, ki so bila posredovana posameznim fakultetam za učinkovito opravljanje spletnih preverjanj. UL pojasnjuje, da so usmeritve za izvajanje izpitov nastale v okviru projekta Digitalna UL, ki naslavlja, citiramo: »področja tehničnih predlogov, pedagoških vidikov ocenjevanja na daljavo, varovanje osebnih podatkov in drugih področij«. Vzpostavitev videoklica, direktni prenos zvoka in neposredno spremljanje izpita prek kamere ne veljajo za kršitve varstva osebnih podatkov oziroma zasebnosti. Vendarle pa se na nekaterih fakultetah pojavljajo tudi prakse, ki bi jih lahko razumeli kot vprašljive, če ne celo problematične na omenjenem področju. Študentka Pravne fakultete v Ljubljani, ki želi ostati anonimna, navaja primer oziroma svojo osebno izkušnjo pri enem izmed predmetov.

"Ko smo pisali ta izpit mu je moral vsak posebej pokazati celo mizo pa steno vzadaj in je to trajal malo več kot pol ure, da smo prišli vsi skozi, pač za usakega posebi je želel. Rabiš imeti kamero na računalniku, potem pa še na telefonu in vsakega posebej je klical, da bi te indentificiral in je bil že tako no, zdej mi pa še mizo pokaži, steno mi pokaži, kaj pa je to, kaj pa je tisto, vsako stvar, ki jo je videll, pač veš normalno ima folk kaj nalepljeno po steni sploh če si v sobi, saj ne rabijo bit plonki, lahko je ne vem urnik ali pa karkoli. Sej razumem, da morajo videti pač računalnih pa tebe, sam ne vem kaj če si ti deliš sobo z nekom." 

S pretiranimi oblikami nadzorovanja so se srečevali tudi na Fakulteti za računalništvo in informatiko, krajše FRI, kjer so študentke in študentje jasno opozorili na problematičnost slednjega. Navodila naslavljajo uporabo in postavitev dveh kamer – frontalne in hrbtne oziroma diagonalne kamere pod kotom 45 stopinj. Obe morata zagotavljati jasen pogled na monitor, tipkovnico, delovno površino in prostor pred študentom z zadostno mero osvetlitve. Kakšna je situacija trenutno, pojasnjuje tamkajšnji študent Urban Suhadolnik.

IZJAVA 

UL izpostavlja, da so navodila napisana na način, da zagotavljajo čim bolj objektivno preverjanje znanja. Slednje je poleg dveh različno pozicioniranih kamer omogočeno tudi na podlagi prižganega mikrofona, ki pa, kot izpostavlja ena izmed študentk, pogosto otežuje zbrano reševanje izpita.

"Isto moramo imeti vsi mikrofone prižgane, to je tudi tak polom, ker pač, saj ne moreš imeti ti čiste tišine sploh, če si ne vem v študentu ali pa v bloku in ko je pri enemu nekaj začelo ropotat je tako odmeval, ker imaš pač v meetingu po osemdeset ljudi in imajo vsi prižgane mikrofone in se je pač ful težko zbrat. Pol je profesor ne vem na chat napisu, če je komu kaj tako, ne vem, da ga sumi, on je začel celo debato tam sredi izpita in je ful, že tako se je težko zbrat ko moraš gledat a imaš internet, a imaš napolnjen računalnik pa vse živo in pol tam še v celo debato zapade zakaj ne vem, eden ni gledal dve sekundi v računalnik."

V primeru prekinitve zaradi tehničnih težav mora študentka ali študent o tem nemudoma obvestiti nadzornika, v takšni situaciji pa, kot navaja UL, naj izpitni rok ne bi propadel, temveč se ga lahko opravi ustno ali v prihodnjem roku. Na tej točki Suhadolnik dodaja.

IZJAVA

Akademska sfera je po besedah Univerze v Ljubljani izredno heterogena, zato je končna odločitev glede poteka posameznega izpita in smernic v navodilih prepuščena izvajalki oziroma izvajalcu samega predmeta.

Kot enega izmed osrednjih problemov, ki presega področje nadzorovanja med opravljanjem izpitov, študentke in študentje izpostavljajo drastično ožanje časovnega okvira, znotraj katerega imajo možnost reševanja nalog. Posledično se nemalokrat zgodi, da izpita ne utegnejo rešiti do konca, ker se je podana količina časa za odgovarjanje na vprašanja v primerjavi z opravljanjem izpitov v živo zmanjšala. Omenjeno pojasnjuje študentka Fakultete za šport, ki želi ostati anonimna.

"Ja to pa je, danes ravno je imel moj sošolec en izpit in sicer so imeli za mislim da 45 vprašanj, so imeli 25 minut in enostavno se je zgodilo večkrat, da niso prišli skozi pač, ker je enostavno preveč zahtevalo. Zdaj razumem da, ker na faksu smo imeli eno uro za tak izpit in razumem, da pač oni mislijo, da ne rabimo zdaj pisat, ampak samo kljukamo oziroma dopolnimo preko tipkovnice, ampak še vedno, ne moremo sploh tako hitro, pač ne moreš tako hitro razmišljat. 

S podobno izkušnjo se je srečala tudi študentka Pravne fakultete.

Pač pri enemu predmetu, če bi na faksu pisal je pač normalno sedem vprašanj pa ena ura časa, ko imaš res dosti časa, da lahko razmišljaš, če se kje malo zmedeš, da se spraviš nazaj skupaj in greš naprej, mi smo lansko leto isto sedem vprašanj pisali 15 minut." 

Glede poteka izpitov smo kontaktirali tudi študentke in študente Fakultete za farmacijo, vendar se slednji niso želeli izpostavljati. Vodstvo fakultete namreč študente spodbuja k “enotnemu komuniciranju celotne fakultete”, kar z drugimi besedami pomeni, da izjave glede dogajanja znotraj omenjene članice brez predhodnega posvetovanja niso zaželene.

Da se načini opravljanja izpitov prek spleta na posameznih članica UL korenito razlikujejo, izpostavlja tudi študent Fakultete za matematiko in fiziko, krajše FMF, Filip Kos Maligoj, ki opiše tamkajšnjo uveljavljeno prakso.

IZJAVA

Na FMF so se med opravljanjem izpitov sicer prav tako poslužili klasične metode nadzorovanja s pomočjo kamere, vendar pa so ob tem ubrali tudi drugačne pristope. Več o tem Kos Maligoj.

IZJAVA

Ob razmišljanju glede učinkovitosti takšnih pristopov, ki se zdijo na prvi pogled pretirano liberalni, študent FMF dodaja.

IZJAVA

S postopnim iztekanjem meseca prihajamo h koncu drugega izpitnega obdobja v času epidemije. Spletni format ocenjevanja, na katerega se je moralo navaditi tako študentstvo kot profesorice in profesorji, pa pogosto še vedno razgalja pomanjkljivosti.

Oddajo so pripravili vajenke in vajenci univerzitetne redakcije Radia Študent. 

Aktualno-politične oznake

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.