Kaj pa štempljanje študentov
Sredi novembra je v veljavo stopil dopolnjen Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Pri tem velja omeniti, da spremembe veljajo tudi za vse, ki delajo prek študentske ali dijaške napotnice. Novela zakona definicijo delavca, za katerega mora delodajalec voditi evidenco o izrabi delovnega časa, namreč razširja z oseb v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi na vse, ki na kakršnikoli pravni podlagi opravljajo delo za delodajalca. Novosti pri evidentiranju naj bi izboljšale ureditev in zaščito študentk delavk, vendar pa so neskladja med zakonodajo in prakso študentskega dela številna. O kršitvah določb in dvomih, da bodo zakonodajne spremembe v evidentiranju prinesle izboljšanje pogojev študentskega dela, smo govorile z nekaj študentkami.
Opravljene ure študentskega in dijaškega dela je bilo treba beležiti že do sedaj, saj predstavljajo osnovo za obračun in plačilo dela. Po novem pa morajo študentke in dijakinje beležiti še točen čas prihoda na delo in odhoda z njega ter podatek o izrabi odmora in njenem obsegu. Ročne, elektronske ali hibridne evidence lahko vodijo študentke delavke same ali pa delodajalec, ki jih mora v tem primeru do konca plačilnega dne pisno obvestiti o podatkih iz evidence za pretekli mesec. Študentka ima pri tem pravico, da od delodajalca enkrat tedensko zahteva seznanitev z evidenco. Preglednice s podatki o uri prihoda in odhoda študentk z dela ter njihovi izrabi malice delodajalcu ni treba posredovati nikomur, predložiti pa jo mora v primeru inšpekcijskega nadzora. Podjetja, pri katerih so bile ugotovljene kršitve, pa morajo voditi elektronsko evidenco, do katere ima Inšpektorat Republike Slovenije za delo neposreden dostop.
Študentka ima pri delu pravico do plačanega odmora, ki je vštet v delovni čas. Za osem ur dela odmor traja 30 minut, za manj ur pa je odmerjen sorazmerno s časom, preživetim na delu. Če študentka dela manj kot štiri ure, ji odmor ne pripada. Mlajši od 18 let imajo pravico do 30-minutnega odmora, že ko delajo vsaj štiri ure in pol. Študentka delavka pa si odmor težko vzame, če v lokalu ali prodajalni dela sama in je pri tem nihče ne more zamenjati. Več o svoji pretekli izkušnji študentskega dela pove študentka.
Obvezno beleženje izrabe odmora pa v praksi še ne omogoča, da gre študentka res na malico, sploh ko v izmeni dela sama.
Pri zagotavljanju osnovnih delavskih pravic študentkam in dijakinjam očitno prihaja do številnih kršitev. Inšpektorat za delo ob prijavi zoper delodajalca ugotavlja nepravilnosti z inšpekcijskim nadzorom, a so njegove pristojnosti na področju študentskega dela omejene, saj zanj veljajo le nekatere določbe Zakona o delovnih razmerjih. Pri študentskem delu niso zagotovljene varovalke pred odpuščanjem, določbe o odpovednem roku, odpravnine, nadomestila za bolniško odsotnost in regres, prav tako pa študentka nima plačanega dopusta, prevoza in malice ter dodatkov za nadurno delo, nočno delo in delo ob nedeljah ter dela prostih dneh.
O tem, v katerih delovnih panogah prihaja do največ kršitev pri evidentiranju delovnega časa in izrabi odmora, pove Carmen Zajc z e-Študentskega servisa.
Na študentskem servisu opažajo, da vsi delodajalci niso seznanjeni z določbami iz Zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo področje delovnega časa, odmorov in počitkov pri študentskem delu, saj pogosto ne vedo, da mora biti odmor tudi pri študentskem delu vštet v delovni čas. O taki izkušnji poroča študentka.
Zajc pojasni, kako na študentskem servisu ukrepajo, kadar jih študentka obvesti, da nima plačane malice plačanega odmora za malico.
Do veliko kršitev, predvsem onemogočene izrabe odmora, prihaja tudi pri delu v maloprodaji. Več o tem pove študentka s to izkušnjo.
Študentke v Eurospinu so s kršitvami seznanile delodajalca, vendar se na njihovo opozorilo ni oziral.
Kršitev določb s področja delovnega časa, odmorov in počitka pa študentski servis zabeleži malo. Več pove Zajc.
Kot ugotavlja predstavnica študentskega servisa, v letnem poročilu inšpektorata za delo ni omenjenih kršitev pri študentskem delu. Na inšpektoratu so nam pojasnili, da ne vodijo ločene statistike za študentsko delo, zato podatkov o tem, koliko nadzorov in prijav kršitev se je v poročilu nanašalo na študentke ter za kakšne kršitve je šlo, nimajo. Statistike namreč ne vodijo po statusu delavcev, ampak po delodajalcih, ki so zavezanci njihovih nadzorov.
Študentski servis in inšpektorat za delo pozdravljata zakonske spremembe v evidentiranju delovnega časa. Novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti sicer ne razširja že tako omejene pristojnosti inšpektorata za preverjanje nepravilnosti pri študentskem delu. Kljub temu na inšpektoratu menijo, da bo njihov nadzor sedaj učinkovitejši, saj bodo morebitne kršitve določb iz evidenc o izrabi delovnega časa bolj razvidne. Menijo torej, da bodo evidence sedaj bolj verodostojno izkazovale dejansko stanje delovnega časa, odmorov in počitkov.
Študentski servis poroča o tem, da je primerov kršitev določb študentskega dela, v katerih je bila potrebna njegova mediacija, tako malo, da lahko ta delež glede na vse izdane napotnice izražamo v promilih. Zato menijo, da je študentsko delo celo bolj varno od rednega delovnega razmerja, spremembe glede evidentiranja delovnega časa pa ga bodo še izboljšale. Čeprav študentski servis ne beleži veliko kršitev, pa zadnja raziskava Sindikata Mladi plus iz leta 2020 kaže, da se je kar tri četrtine vseh, ki so opravljali študentsko delo, že srečalo s kršitvami. Ta podatek in dejstvo, da študentka nima večine delovnopravnih pravic, kažeta, da njen položaj ni nič kaj varen. Vseeno upamo, da bodo spremembe v vodenju evidenc zares pripomogle k dostojnejšemu študentskemu delu.
Odštempljali sta se vajenka Maša in Eva.
Variacija ene zelo popularne milenijske internetne fore
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj