Ženske v znanosti

Današnji Znanstveni britoff začenjamo malo bolj kritično. Posvetili se bomo namreč raziskavi, objavljeni v reviji Nature Communications, pri kateri je znanstvena skupina z Univerze New York v Abu Dabiju raziskovala, kako kvaliteta mentorstva vpliva na nadaljnji uspeh mentoriranca ali mentoriranke. Pri tem so prišli do zaključka, da ima spol mentorjev in vajencev močan vpliv na kvaliteto mentorstva. Ta raziskava je zato sprožila burne odzive bralcev, predvsem na Twitterju in drugih družbenih omrežjih. 

Raziskovalna skupina je analizirala 3 milijone različnih parov mentoric in mentorjev ter vajenk in vajencev, pa tudi 222 milijonov prispevkov iz nabora podatkov Microsoftovega akademskega grafa. To je graf, ki vsebuje zapise o znanstvenih publikacijah ter mreže citiranja člankov v povezavi z njihovimi avtorji, ustanovami, revijami in študijskimi področji. Nato so naredili vzorec 2000 mentorirancev, ki so jim poslali anketo, s katero so ocenili kvaliteto mentorstva in količino znanja ter izkušenj, ki so jih od tega mentorstva odnesli. Dobili so 167 odgovorov na anketo in te podatke analizirali. Raziskovalna skupina mentorstvo definira kot dejavnost nudenja pomoči in nasvetov mlajšemu in manj izkušenemu človeku v določenem obdobju.

Na podlagi pridobljenih podatkov so primerjali uspešnost in vplivnost mentorirank in mentorirancev po mentorstvu. Pri tem so upoštevali njihov spol ter spol mentorjev in mentoric. Pri analizi teh podatkov so v svoji diskusiji prišli do zaključka, da lahko kombinacija mentorice in mentoriranke škoduje mentorirankini nadaljnji karieri. Od mentorstva naj bi namreč po presoji raziskovalne skupine odnesla veliko manj, kot bi lahko od enako kvalificiranega mentorja. Poleg tega pa so prišli še do zaključka, da bo imela tudi mentorica veliko več intelektualne koristi, če bo mentorirala mentoriranca in ne mentoriranke.

Ti zaključki so zelo problematični in so poželi veliko kritike s strani znanstvene skupnosti – predvsem zato, ker ti zaključki niso dobro podprti s podatki, saj je raziskava tudi metodološko zelo pomanjkljiva. Že recenzenti, ki so komentirali raziskavo pred objavo v reviji, so izrazili resne pomisleke. Večine teh pomislekov pa avtorji in avtorice ter uredniki in urednice kasneje pri vnašanju popravkov v raziskavo niso upoštevali. Tako za študijo ne moremo zares trditi, da je prestala recenzijski postopek. 

Raziskava je zelo problematična, saj s svojim zaključkom sporoča, naj se izogibamo mentorstvu s strani mentoric, saj bi to lahko pustilo negativne posledice na karieri ženske. Zaključek raziskave pa je v bistvu le neko mnenje, do katerega je prišla raziskovalna skupina pri komentiranju podatkov. Sporočilo tako predstavlja zgolj nespoštovanje truda in prispevkov znanstvenic k znanstveni skupnosti, kar ima lahko zelo hude negativne posledice. 

Raziskovalna skupnost tako zaradi problematičnih izjav zahteva umik raziskave iz revije. Veliko raziskovalcev in raziskovalk pa je predlagalo, naj raziskava ostane, vendar je treba napisati dobre komentarje, zakaj je raziskava problematična. Ne smemo se namreč delati, da do slabih raziskav ne prihaja.

Svojemu novemu vajencu v znanstveni redakciji bo super mentorica Iza.