Razglas XII. kongresa anarhistične federacije

Razglas XII. kongresa Federacije za anarhistično organiziranje – FAO

Septembra je potekalo tradicionalno letno srečanje federacije, ki so se ga udeležili tudi člani kolektiva Črna luknja.

POSTOJNA: PONOVNO UPOR IN REPRESIJA V TABORIŠČU

Sistematičen teror nad migranti in migrantkami v zadnjem času tudi pri nas dobiva vedno večje razsežnosti, hkrati pa poraja nove oblike upora.

DUNAJ: REPRESIJA NAD ANTIFAŠISTI

Tovariši in tovarišice z Dunaja imajo za sabo vroče poletje; bolj ko to prehaja v jesen, bolj se stopnjujejo napetosti in pritiski, ki prihajajo s strani represivnih organov.

Za Kolpo brez ograj – 27. 9. 2020, Metlika, od 14h dalje

Dogodek osvetljuje migrantsko problematiko. Z njim pozivamo k umiku ograje in ustavitvi nasilja na meji. Vlada naj javna sredstva raje nameni varovanju naše narave ter investicijam v lokalno infrastrukturo in regionalni razvoj.

XIX. Antifa fest // Antifašistični festival – 29. 9., 1. 10. in 3. 10. 2020, AKC Metelkova Mesto

★★★ Skupnostni festival boja za življenje brez sovraštva, zatiranja in revščine ★★★★★★ Proti ideologiji sovraštva s festivalom življenja! ★★★

*************************************************************************************

POSTOJNA: PONOVNO UPOR IN REPRESIJA V TABORIŠČU

Sistematičen teror nad migranti in migrantkami v zadnjem času tudi pri nas dobiva vedno večje razsežnosti, hkrati pa poraja nove oblike upora. Avgusta so tako zaprti v taborišču Veliki Otok pri Postojni sprožili gladovno stavko, v javnost pa jim je uspelo spraviti tudi pričevanja o nasilju policije in drugem nespoštovanju njihovih pravic, kar je sprožilo tudi močan solidarnostni protest pod geslom "svoboda za vse".

Mesec dni kasneje je situacija še bolj zaostrena. Tisti, ki so med avgustovskim protestom skozi rešetke komunicirali s podporniki in podpornicami zunaj ograje, so bili deležni sankcij, eno osebo so celo zaprli v sobo za izolacijo za 7 dni. Nekoga drugega, ki je gladovno stavkal, je slovenska policija kar ugrabila in ga izročila hrvaškim kolegom, ti pa so ga še isti dan prisilno izgnali v Bosno in Hercegovino, seveda brez denarja in telefona ter brez sleherne pravne podlage.

Ostalim v taborišču so po novem močno omejili dostop do njihovih telefonov. Te so jim najprej zasegli, sedaj pa jih lahko dobijo v uporabo zgolj za dve uri na dan po zajtrku, nato jih morajo vrniti. Poleg omejevanja komunikacije je namen jasen: onemogočiti dokumentiranje nasilja. Temu cilju so podrejeni tudi drugi novi ukrepi, denimo prepoved obiskov ali posredovanje policije v primerih, ko poskušajo obiskovalci vzpostaviti komunikacijo na daljavo. Zaprti v taborišču poročajo tudi, da so prisiljeni k uživanju velikih količin pomirjeval, zaradi česar ogromno spijo in so omotični, kar negativno vpliva na sodelovanje v azilnih in drugih postopkih.

Nevzdržne razmere rodijo upravičen upor. Prejšnji teden je tako več kot deset ljudi ponovno pričelo z gladovno stavko, o kateri pa več informacij trenutno žal nimamo. Ta radikalna gesta tako nujnega upora razčlovečenju žal ni deležna takšne pozornosti kot uničenje taborišča v Morii na grškem otoku Lezbos, a ima natančno iste razloge in vsebino - afirmacijo človečnosti zoper režim terorja.

Tiho in učinkovito sodelovanje slovenske države s svojimi podizvajalci v veliki evropski zgodbi uničevanja ljudi, ograjevanja in zapiranja se nadaljuje. Poleg prenatrpanega taborišča pri Postojni in medijskega hvalisanja z uspehi pri lovu na ljudi slovenska država tiho polni tudi običajne zapore s t. i. tihotapci ljudi. Podatki o posamičnih primerih so nedostopni, toda obstajajo indici, da gre v številnih primerih za poskuse, da bi prijatelji ali celo družinski člani pomagali svojim bližnjim pri njihovi nevarni in dragi poti na varno in v prihodnost. Hkrati prihaja jesen in z njo neizbežne novice o novih smrtih v Kolpi in drugje, za katere bo odgovornost na slovenski državi in še posebej policiji. Vse skupaj nas obvezuje, da prispevamo, karkoli je v naši moči, da se temu sistemu smrti zoperstavimo in nudimo praktično solidarnost tistim, ki so najbolj na udaru.

DUNAJ: REPRESIJA NAD ANTIFAŠISTI

Tovariši in tovarišice z Dunaja imajo za sabo vroče poletje; bolj ko to prehaja v jesen, bolj se stopnjujejo napetosti in pritiski, ki prihajajo s strani represivnih organov. Zvezni urad za zaščito ustave in boj proti terorizmu oziroma po domače kar obveščevalna služba trenutno preiskuje antifašistično gibanje oziroma Antífa, kakor se mu zadnje čase popularno reče v jeziku oblasti. Prejšnji mesec so tako oblasti v več ločenih, a koordiniranih napadih, v katerih so v precej absurdnem obsegu sodelovale različne veje policije, nasilno aretirale več antifašistov.

Targetirani so bili štirje tovariši, ki so bili aretirani, zaslišani, nato pa izpuščeni, so pa bili zaseženi in še ne vrnjeni njihovi mobilni telefoni. Tovariši so trenutno na prostosti in zavračajo sodelovanje s policijo, obtoženi pa naj bi bili napadov na člane fašističnih gibanj, med drugim na pripadnike gibanja Generacija identitete.

Podrobnosti policijskih akcij povedo precej o tem, kaj se v resnici skriva za konceptom "pravne države", ki je sicer priljubljena krilatica tudi pri nas. Enega od tovarišev so v povsem vsakdanji situaciji aretirali na podzemni železnici, pri čemer so sodelovali uslužbenci posebne enote Cobra, oborožene z mitraljezi, in absurdno število policistov iz različnih policijskih enot. Odpeljali so ga v njegovo stanovanje, mu preiskali sobo in zasegli vse elektronske naprave, prenosnike, trde diske, stare mobilne telefone ter vse predmete, oblačila, plakate in druge materiale, kjer se je pojavljala beseda ˝Antifa˝. Nato so ga odpeljali na zaslišanje, ki ga je zavrnil, po več urah pa je bil vendarle izpuščen. Na srečo tatovi oziroma ugrabitelji stanovanja niso uničevali, prav tako niso preiskali sob sostanovalcev.

Drug tovariš se je vračal iz službe proti domu, ko ga je na javnem mestu napadlo večje število policistov. Držali so ga na tleh in skušali z njegovim prstom odkleniti mobilni telefon, kar jim na srečo ni uspelo. Tudi on je bil prepeljan na policijsko postajo in tudi on je zavrnil pogovor ter bil nato izpuščen. Zanimivo je, da je policija tudi pri napadih na druga dva tovariša prežala na priložnost, da bi se dokopala do njunih telefonov, ko bi bila ta v odklenjenem stanju, ter da je v ta namen mobilizirala absurdne policijske sile, ki pa jim kljub temu naklep ni uspel.

Ti napadi države na antifašiste se dogajajo v kontekstu že sicer zaostrene in kompleksne situacije na Dunaju, natančneje, so nadaljevanje napadov na antifašistično, feministično in antiavtoritarno gibanje in njegovo infrastrukturo s strani fašistov, povezanih s strukturami turške paradržave v Avstriji. Tedaj je bil med drugim napaden feministični shod kurdskih žensk, slavni skvot EKH; po velikih antifašističnih demonstracijah so bili napadeni tovariši, ki so zapuščali prizorišče; pri vseh teh napadih pa je aktivno podporo fašistom nudila tudi policija. Seveda so se naši tovariši in tovarišice na napade odzvali samoobrambno, zaradi česar jih sedaj preganja državni aparat z vso svojo silo. V Avstriji pravna država zelo dobro ve, na kateri strani je. Ko gre za napad na strukture solidarnosti z revolucionarnim bojem žensk v Rožavi, ko gre za napad na antiavtoritarne prostore in na antifašistično gibanje, tedaj avstrijski policiji ni pomembno, s kom sodeluje, le da so to fašisti, pa četudi tisti, ki delujejo v spregi s turško državo. Zavezništvo med strukturami vladajočega razreda v boju zoper antifašiste, feministke in na splošno zoper antiavtoritarno gibanje je močnejše tudi od rasizma.

Tudi na Dunaju se stvari v kompleksni dinamiki med različnimi državnimi in paradržavnimi strukturami ter med različnimi deli migrantskih skupnosti ter med heterogenim in tradicionalno močnim antiavtoritarnim gibanjem zaostrujejo. V danes omenjenih primerih bodo kazenski postopki dolgotrajni in naporni, tako v finančnem in organizacijskem kot čustvenem smislu. Zelo verjetno pa bodo prihodnji meseci prinesli nove poskuse, tako s strani države kot fašistov, da z nasilnimi napadi še okrepijo svojo moč. Solidarnost tovarišicam in tovarišem v boju izražamo tudi v Ljubljani.

**********************************************************************************
 

Razglas XII. kongresa Federacije za anarhistično organiziranje – FAO

Septembra je potekalo tradicionalno letno srečanje federacije, ki so se ga udeležili tudi člani kolektiva Črna luknja. Ker za zdaj kljub mnogim prizadevanjem anarhistov in številnih drugih meje še niso porušene, je iz srečanja izpadla Istrska mreža anarhistov, ki je kljub temu vnaprej podala poročilo o aktivnostih in predlogih za nadaljnje delovanje.

Federacija za anarhistično organiziranje je anarhistična organizacija, ki od leta 2009 na podlagi načel avtonomije in federalizma združuje avtonomne lokalne skupine, posameznike in posameznice. Organiziranje in delovanje Federacije temelji na temeljnih anarhističnih idejah in principih. To so samoorganizacija, svobodni dogovor in združevanje, povezovanje, solidarnost ter vzajemna pomoč. Združuje se po načelih avtonomije posameznika in skupin, horizontalnosti, neavtoritarnosti in direktne demokracije. Zavzema se za družbeno organizacijo brez hierarhije in izkoriščanja, ki bo temeljila na individualni in kolektivni svobodi, enakosti in solidarnosti.

Ker so tako rekoč vsi člani vpeti v aktualna družbena vrenja in prisotni na ulicah ter se posledično veliko ukvarjajo s taktikami delovanja in organiziranja v trenutni situaciji, si je na kongresu vzelo tudi čas za daljnosežnejši strateški premislek in kontekstualizacijo širšega, globalnega dogajanja.

Širšemu premisleku navkljub, ki je v trenutni situaciji permanentne mobilizacije še kako pomemben, se je na kongresu Federacije za anarhistično organiziranje pogovarjalo tudi o nadaljnjem delovanju in skupnih pobudah. Sklenilo se je, da Federacija podpre boj lokalne skupnosti v Anhovem in po svojih zmožnostih mobilizira za nedavni protest, uperjen proti okoljskemu opustošenju, za katerega je odgovorna zlasti bivša tovarna azbesta in cementa, sedaj pa predvsem sežigalnica smeti Anhovo. Zaradi poskusov normalizacije fašistoidnih politik – tako s strani uradne politike kakor nekaterih kvazicivilnih iniciativ – bo Federacija okrepila tudi protifašistične aktivnosti.

Prav tako nove družbene razmere terjajo nove metode in taktike zoperstavljanja oblastem in kapitalu. Kljub temu da pravega odgovora na poskuse izčrpavanja z bombardiranjem z vedno novimi aferami morda še ni, je postalo jasno, da se morajo antiavtoritarna gibanja prilagoditi na permanentne mobilizacije. A pri tem ne smejo zanemariti gradnje lastnih politik in infrastrukture ter skrbi za skupnost. Zato si je kljub visokemu tempu mobilizacije, ki nam ga poskušajo vsiljevati oblasti z ustvarjanjem vedno novih družbenih konfliktov, treba vzeti čas za premislek, druženje in sklepanje novih tovarištev. V ta namen se bo v anarhistični federaciji naredilo skupno analizo družbene situacije pri nas in podalo predloge možnih odgovorov anarhističnega gibanja nanjo. Pripravlja pa se tudi anarhistična konferenca, za katero upamo, da bomo o njej kmalu lahko poročali kaj več.