Eksternih akademskih 15

V Makedoniji se je včeraj na največjem študentskem protestu doslej zbralo okoli 12.000 študentov in profesorjev, ki nasprotujejo vladni želji po uvedbi eksternega preverjanja ob koncu študija. Že dober mesec star predlog ministra za izobraževanje Abdulaqima Ademija namreč v želji po povečanju kakovosti študija predvideva, da bi študenti pred diplomo pisali še tako imenovan državni test, ki pa po besedah Študentskega plenuma grobo posega v avtonomijo univerze. Namesto vsebinskih odgovorov na kritike in pojasnil spornega zakona se makedonska vlada raje ukvarja z obtoževanjem opozicije za organizacijo protestov, ki so sočasno potekali v vseh večjih makedonskih mestih.

Prejšnji teden so idejo o šolninah za študente izven Evrope odpravili na Norveškem, ta teden pa so se za podobno potezo odločili tudi na Finskem. Finska je ena izmed redkih držav na svetu, ki ponuja brezplačni študij vsem študentom, tudi če gre za predmete s predavanji v tujem, angleškem jeziku. Vlada je problem naraščajoče brezposelnosti želela rešiti z uvedbo visokih šolnin, ki naj bi znašale vsaj 4000 evrov. S tem naj bi postali manj zanimivi za tujce, ki bi tako nehali odžirati delovna mesta in socialno podporo domačim študentom in diplomantom. Za občutek: na Finskem je v enem letu po diplomi zaposlena približno polovica diplomantov. Predlogu so nasprotovali v študentskih in profesorskih zvezah in tudi v nekaterih gospodarskih panogah. Uvedba šolnin naj ne bi prinesla želenih rezultatov, saj so to neuspešno poskusili že na Švedskem. Poleg tega so tuji študentje za obstoj določenih področij nujni, problem njihovega zaposlovanja pa bi morali reševati ločeno od izobraževanja.

V Jordaniji je izobraževanje kot vsaka zamenljiva ekonomska dobrina ocenjena v denarju. Ta ideja vloge znanja v družbi je vodstvu Jordanske univerze dala podlago za podvojitev šolnin za vse dodiplomske in podiplomske programe. Študij strojništva po novem stane več kot 35 000 ameriških dolarjev. Gre za državo, kjer se BDP na prebivalca giblje nekaj pod 5000 dolarji, tako da je s takimi šolninami visokošolsko izobraževanje postalo luksuz. Res je sicer, da gre za eno najbolj prestižnih univerz v arabskem svetu, vendar se nove šolnine študentom ne zdijo sprejemljive. Izpeljali so že prve proteste, s katerimi ne mislijo prenehati, dokler se šolnine ne znižajo in Univerza ponovno postane neprofitna ustanova.

Konec novembra so miren protest izvedli tudi na nemški univerzi v Bielefeldu. Zmotila jih je močna promocija družbe Deutsche Telekom, ki je celo prodajala posebno hrano v študentski menzi. Študentje so v izjavi zapisali, da se v času študija ne želijo počutiti kot v Telekomovi trgovini.

Znano je, da imajo ravno nasprotno mnenje na ljubljanski univerzi, kjer zopet opozarjajo na močno neustrezno financiranje. Članice sredstva večinoma namenjajo le še za plače in tekoče stroške. Kot je povedal rektor Ivan Svetlik, denarja za razvoj ni, razen na fakultetah, ki ohranjajo tržno dejavnost. V tem očitno niso uspešni na FDV, kjer so se jim v zadnjih štirih letih sredstva znižala za 40%, ugotavljajo pa tudi, da imajo kar devet profesorjev preveč. Grozi jim nelikvidnost, da bi se izognili takojšnjim odpuščanjem, pa bodo skrčili študijske programe in optimizirali izvajanje pedagoškega procesa. Država zagotavlja, da sredstev visokošolskega izobraževanja ne bo več rezala, in poudarja, da Univerza sama razdeli sredstva med svoje članice. Vendar je to bolj slaba tolažba za fakultete, ki se že več let namesto z izobraževanjem ukvarjajo predvsem z vprašanjem financiranja in s tem povezanimi tržnimi dejavnostmi.

Ukvarjanja z nekoliko drugačnimi tržnimi dejavnostmi pa na Nacionalnem preiskovalnem uradu sumijo Igorja Lukšiča in Jerneja Pikala. Problematičen je razpis ministrstva za šolstvo iz leta 2009, ko je ministroval Lukšič, Pikalo pa je bil profesor na FDV. Na razpisu je zmagal projekt Državljanska vzgoja, ki ga je prijavila Fakulteta za družbene vede. Za izvedbo projekta naj bi dobili 1,4 milijona evrov. Sporno pri tem je, da je na FDV projekt izvajal Center za kritično politologijo, ki ga je takrat vodil Lukšičev brat, vodja projekta na FDV je bil Jernej Pikalo, sodelovala pa naj bi tudi Lukšičeva sestrična. Kriteriji na razpisu naj bi bili zastavljeni tako, da je lahko zmagal le projekt FDV-ja. Postopek se je začel slabo leto nazaj na podlagi anonimne prijave, kot kaže pa počasi dobiva epilog. Lukšič namreč trdi, da so se z razpisi ministrstva ukvarjali drugi, on sam pa kot takratni minister s tem ni imel nič.

V duhu vsesplošnega varčevanja se je država posvetila študentom, natančneje fiktivnim študentom. Komisija Državnega zbora za nadzor javnih financ je obravnavala poročilo računskega sodišča o navideznih vpisih v višješolske in visokošolske programe. Ugotovili so, da je bilo med letoma 2010 in 2013 fiktivno vpisanih več kot 18 000 oseb. Za fiktivno vpisane študente so šteli osebe, ki letnika niso ponavljale, prav tako pa niso napredovale v višji letnik. Računsko sodišče je ugotovilo, da je s temi fiktivnimi vpisi državi nastala škoda slabih 50 milijonov evrov, saj je morala država tem osebam priznavati pravice do dohodninske olajšave, subvencionirane prehrane in obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do tega je prišlo med drugim tudi zato, ker ministrstvo, pristojno za izobraževanje, ni pravočasno uvedlo vpisovanja študentov v enotno evidenco. To bi morali storiti do študijskega leta 1999/2000.

Predsednik Študentske organizacije Slovenije Žiga Schmidt pri tem opozarja, da je obravnavanje fiktivnih vpisov skozi prizmo porabljenih sredstev napačno. Čeprav iz statusa študenta izhajajo različne subvencije in ugodnosti, je glavni pomen fiktivnih vpisov študentsko delo, s katerim si mladi rešujejo socialni položaj. Kot smo že poročali, je ŠOS tudi zaradi tega z vlado podpisal dogovor o novi ureditvi študentskega dela, po kateri si bo študent vplačeval pokojninsko dobo. V študentski skupini Modro za študente sicer opozarjajo, da je prevalitev plačevanja teh prispevkov na študente velika grožnja ravno za slab socialni položaj študentov. Zahtevajo, da se področja študentov in drugih mladih začnejo celostno urejati v dialogu z njihovimi predstavniki. Opozarjajo pa še, da bomo študentje v nasprotnem primeru »primorani svoje znanje prenesti na tvegane sklade v davčnih oazah«.
 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK
 

S socialnim položajem mladih se v resničnem življenju bolj ukvarjata Fundacija Študentski tolar in Zavod Študentska svetovalnica ljubljanske Študentske organizacije. Med 15. in 19. decembrom bodo v Ljubljani zbirali delujoče računalnike v dobrodelni akciji Računalnik podarim, študenta razveselim. Zbrani računalniki se bodo razdelili z razpisom, nekaj pa jih bodo namenili tudi za prostore Namestitve Srce, kjer zaradi hujših stisk začasno bivajo študentke.

Je nevtralnost v šolstvu mogoča, oziroma sploh zaželena? Je primerno, da je učitelj nevtralen do pobijanja Judov, povojnih pobojev, odnosov med Izraelom in Palestino? Je šola, ki ima šolske počitnice orientirane po praznikih verskega značaja, nevtralna? Če vas zanima izmenjava mnenje o tej temi, se danes ob 18. uri odpravite na Pedagoško fakulteto.

Na temo propadanja univerze pa se boste lahko s profesorjem Rastkom Močnikom pogovarjali danes ob 16. uri na FDV. Dogodek organizira društvo Polituss, saj je treba glede na situacijo Univerze, fakultete in teorije njihovo smotrnost in delovanje ponovno premisliti.

V oazi Radia Študent je novice zbirala Tina.