Vsak študentski servis šteje!

V začetku tega meseca je Fakulteta za družbene vede sproročila, da odpira svoj študentski servis. Ta bo pod imenom Karierni center FDV – Študentski servis najprej posredoval samo dela, ki jih ponuja fakulteta, kasneje pa bo svoje storitve razširil na posredovanje študentskih del vseh ponudnikov. Iz preteklih mesecev je znano, da se je fakulteta v luči varčevanja, ki ji ga je naložila univerza, znašla v finančnih težavah. Primanjkljaj je vodstvo poskušalo reševati na različne načine, zdaj pa se je k problemu očitno odločilo pristopiti z druge strani, se pravi z večanjem lastnih dohodkov. Ker se je v te vode Fakulteta za družbene vede podala kot prva med svojimi, se nam je postavilo marsikatero vprašanje. Najbolj očitno je seveda - čemu? Zakaj javna fakulteta odpira svoj študentski servis? Na to vprašanje nam je odgovoril tajnik fakultete in naš današnji sogovornik, Jože Glazer.         
(izjava v posnetku)

Študenti prek študentskih servisov najpogosteje opravljajo dejavnosti na področju strežbe, gostinstva, prodaje, anketiranja in trženja. Strokovna dela so redka, na območju Ljubljane jih je po podatkih največjega študentskega servisa sedemnajst, poleg tega pa se znotraj nabora ponujenih del pojavljajo kompetence, ki zadevajo le par študijskih programov. Študentski servis FDV naj bi presegal delovanje običajnih študentskih servisov, ki opravljajo vlogo posrednika, in k iskanju študentskih del pristopal aktivno. Jože Glazer je povedal, da bodo na FDV kontaktirali potencialne delodajalce, in komentiral, kakšna dela bodo posredovali.
(izjava v posnetku)

Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti navaja, da se pri podeljevanju koncesije upošteva število dijakov in študentov na posameznem območju ter njihov socialni položaj, hkrati pa število že obstoječih koncesionarjev na posameznem območju. Iz seznama koncesionarjev, ki so leta 2013 lahko posredovali začasno in občasno delo dijakom in študentom, je razvidno, da je koncesionarjev v Ljubljani trinajst. Pri tem imajo nekateri izmed njih tudi več  poslovalnic, prostih del za študente pa je po podatkih e-Študentskega servisa na tem območju dobrih tristo. Pri tem se postavlja vprašanje, ali je ob zmanjševanju študentskega dela res smiselno odpirati nove študentske servise.

Četudi nas je novica o fakultetnem študentskem servisu presenetila nedolgo nazaj, pa se je odločitev za takšen korak sprejela že v letu 2009. Na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve smo omenjeno fakulteto našli že na lanskem seznamu koncesionarjev, ko storitve v resnici še niti niso opravljali. Pristojno ministrstvo bi jim sicer zaradi tega lahko odvzelo koncesijo, vendar do tega ni prišlo. O poteku priprav na študentski servis in o razlogih, zakaj je lani servis stagniral, Jože Glazer.
(izjava v posnetku)

Študentski servis naj bi na začetku, z namenom uvajanja, posredoval le dela, ki jih ponuja FDV, kjer pa so že pred odprtjem servisa pričeli z ukinjanjem študentskega dela. Slednje naj bi tako ostalo zgolj na raziskovalnem področju ter občasno v založbi in knjižnici. Kakšen je obseg študentov, ki za svoje delo na fakulteti prejemajo nakazila prek študentskih napotnic, je ponovno komentiral Jože Glazer.
(izjava v posnetku)

V začetku tega desetletja je študentsko delo doživljalo svoj vrhunec in so se tako študentske organizacije kot tudi študentski servisi kopali v ogromnih profitih. Danes je stanje študentskega dela precej drugačno. Ponudba študentskih del je drastično upadla, sredstev za posrednike in študentske organizacije pa je posledično čedalje manj. S spremembo davčne zakonodaje postaja študentsko delo tudi delodajalcem čedalje manj privlačna alternativa rednim zaposlitvam, seveda ne v korist slednjih, ampak zgolj kot prosto mesto, ki ga bodo zapolnile drugačne oblike prekernega dela.

Tako ogromnih profitov za posredovanje teh nekaj preostalih del zaenkrat tako res ni. Kar pa seveda ne pomeni, da profita sploh ni in da trideset in nekaj posrednikov študentskega dela v lanskem letu za relativno malo dela ni bilo več kot odlično nagrajenih. Glazer vseeno ostaja mnenja, da vprašanje profita pri njihovi odločitvi za lasten servis ni bilo pomembno.
(izjava v posnetku)

Fakulteta se sooča s finančni primanjkljajem, ki je tudi kriv za to, da v zadnjih nekaj letih med pedagogi ni novih imen in da je med njimi tudi čedalje manj mladih obrazov. V takšnih razmerah ne bi bilo presenetljivo, da fakultete poskušajo svoj proračun ob nenehnem zmanjševanju javnih sredstev napolniti tudi s tovrstnimi profitnimi dejavnostmi. Kakorkoli, Glazer tovrstne namene zanika.

(izjava v posnetku)

Sami ostajamo skeptični do altruističnih namer vodstva fakultete in njihovih zagotovil, da jim profit ni pomemben, stroškov pa s to dejavnostjo skorajda ni. Njihovo poslovno potezo namreč opazujemo v luči nedavnih varčevalnih ukrepov, za katere bi težko rekli, da so kot prioriteto zastavili kvaliteto študija.

Med pogoji za podelitev koncesije je tudi zadostno finančno stanje koncesionarja, pri čemer FDV beleži finančni primanjkljaj, zaradi česar ne zaposluje novih sodelavcev, situacijo pa skuša ublažiti z zniževanjem kontaktnih ur, ki naj bi jih študentje nadomestili z delom doma. Stroškovno plat investicije v študentski servis pojasnjuje Glazer.

(izjava v posnetku)

Predlog Zakona o občasnem in začasnem delu dijakov in študentov spreminja vlogo študentskih servisov, ki naj bi bili bolj podobni agencijam in bi delovali z dovoljenjem in ne s koncesijo, ter omejuje študentsko delo pri delodajalcih. Kritika izpostavlja tudi nepotrebnost zasebnih študentskih servisov ob obstoju javnih zavodov, kot je Zavod za zaposlovanje, ki bi vlogo posredovanja dela lahko centraliziral. Študentski servis FDV torej letos s tiskanjem napotnic za študente začenja v času razprav o novem zakonu in problematizacije vloge študentskih servisov. Širša slika tovrstnemu absurdu dodaja še pomanjkanje prostih delovnih mest in obilico študentskih servisov, ki v Ljubljani že učinkovito opravljajo vlogo nepotrebnih vmesnih členov. Pojav Študentskega servisa FDV pa hkrati potrjuje razumevanje univerze kot tržno naravnanega prostora in ne kot prostora razširjanja kritične misli.
Za konec povejmo še to, da smo odgovore iskali tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, vendar pa nam do začetka oddaje še niso uspeli odgovoriti. Na Univerzi v Ljubljani pa se o zadevi še informirajo in nam bodo svoje mnenje o tovrstnih aktivnostih svojih članic še sporočili.

Dopolnitev (19.3.2014): pisni odgovor z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve glede postopka podeljevanja koncesij in smiselnosti tolikšnega števila posrednikov za eno geografsko območje.

"Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje določata dejavnike, ki se upoštevajo pri odločanju o podelitvi koncesije za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom. Navedena koncesija se ne podeljuje na podlagi razpisa, ampak na podlagi vloge, ki se posreduje ministrstvu, pristojnemu za delo. Ministrstvo odloči o vlogi z odločbo v upravnem postopku. Z vlagateljem, ki mu je bila koncesija podeljena na podlagi odločbe, ministrstvo, pristojno za delo, sklene koncesijsko pogodbo. Vlagatelj, ki že ima sklenjeno pogodbo o koncesiji, vloži vlogo za podelitev nove koncesije  najmanj dva meseca pred iztekom veljavnosti koncesijske pogodbe. Te vloge se obravnavajo kot hkrati prispele vloge. Druge vloge za podelitev koncesije se obravnavajo po vrstem redu prejema na ministrstvo. V kolikor vlagatelj izpolnjuje vse predpisane pogoje, mu ministrstvo, pristojno za delo podeli koncesijo za eno leto.

Navedena predpisa ne določata števila koncesionarjev na določenem področju, prav tako ne urejata izbirnega postopka. V primeru večjega števila vlog za določeno področje, ministrstvo nima podlage, da bi izbralo določeno število koncesionarjev, saj zakon in pravilnik ne določata kriterijev izbire. Glede na to, da večina poslovanja poteka elektronsko, menimo, da geografska pokritost ni ključnega pomena."

Na napotnico nepotrebnega vmesnega člena sta piškav honorar za prispevek prejeli Urška R. in Maja O.