Kultura inkluzije

Pred kratkim je bil objavljen članek, ki je govoril o tem, da se na Islandiji otroci z downovim sindromom ne rojevajo več. Razlog za to je prenatalen pregled, ki ga opravi 85 % žensk in s katerim ugotovijo ali ima fetus downov sindrom. Večina žensk se v tem primeru odloči za prekinitev nosečnosti. Namen oddaje ni podati moralno sodbo o tem kaj je prav in kaj ne, ampak govoriti o tem, da ljudje s posebnimi potrebami obstajajo in so del naše družbe.

Osebe s posebnimi potrebami so osebe, ki imajo zaradi različnih razlogov težave pri zaznavanju, razumevanju, odzivanju na dražljaje ter pri gibanju in komuniciranju s socialnim okoljem. V preteklosti mladi s posebnimi potrebami niso bili aktivno vključeni v družbo, mnogokrat se je, ko se je govorilo o mladih, na mlade s posebnimi potrebami pozabilo. Vendar se na tem področju stvari počasi spreminjajo. V zadnjem času se veliko govori o kulturi inkluzije. Pri kulturi inkluzije gre za to, da pričnemo ustvarjati nova okolja, ki so prijaznejša in strpnejša do oseb s posebnimi potrebami ter jim dajo priložnost, da delujejo v okviru svojih zmožnosti.

Aktualne priložnosti najdete na www.lmit.org.