Zakonska ureditev konopljarstva
V tokratni Vsemogočni travici smo se uvodoma dotaknili med ljubitelji gandže precej odmevne policijske preiskave pri aktivistu Jaki Bitencu, v nadaljevanju pa prisluhnili pogovoru z Rokom Terkajem iz združenja Cannagiz , ki je pred časom s še dvema sorodnima organizacijama pozvalo k spremembam na področju pridelave konoplje.
V nizu oktobrskih preiskav in zasegov konoplje je policija vnovič potrkala na vrata aktivista in ustanovitelja Slovenskega konopljinega socialnega kluba Jake Bitenca. Ob hišni preiskavi zidanice na območju Novega mesta so policisti in kriminalisti odkrili rastlinjak z gandžo, njene posušene dele in pripomočke za gojenje, precejšen zaseg pa so opravili tudi v Bitenčevem ljubljanskem stanovanju. Tam so naleteli na tri prostore, prirejene za gojenje trave, opremo za njeno pridelavo in predelavo ter 435 injekcijskih brizg s prostornino od 5 do 50 mililitrov, predvidoma napolnjenih s konopljino smolo. Jako Bitenca, ki je javno promoviral zdravljenje s konopljo, leta 2011 pa v državni zbor vložil predlog zakona, ki bi omogočal njeno osebno uporabo v medicinske namene, je policija s kazensko ovadbo zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami privedla k preiskovalnemu sodniku, ta pa je zanj odredil pripor. Trenutno je v prostorih novomeških zaporov, kamor se nanj obračajo številni podporniki.
K odločitvi preiskovalnega sodnika, da Bitenca pošlje v pripor, je verjetno pripomogel sodni proces, ki zoper njega teče na novomeškem sodišču. Kot smo poročali v letošnji uvodni Vsemogočni travici, aktivistu sodijo zaradi proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, oviranja policijskega dela in groženj policistom, potem ko so mu pred leti na Dolenjskem zasegli 221 rastlin konoplje.
Dovolj smo vam zamorili drage naše hašišarke, hašišarji in ostali ljubitelji dišeče zelene rastlinice, zato se od proizvodnje in prometa s prepovedano drogo selimo k proizvodnji dovoljene različice konoplje. V oddaji smo pred slabim mesecem poročali o odprtem pismu, ki so ga pripravili gospodarsko in interesno združenje Cannagiz, Zadruga Konopko in Mednarodni inštitut za kanabinoide ICANNA. V njem opozarjajo vlado, da področje konopljarstva ni zakonsko urejeno v skladu s svetovnimi trendi in evropsko zakonodajo, zato jo pozivajo k spremembam. Predsednik združenja Cannagiz Rok Terkaj, bolj znan po umetniškem imenu Trkaj, predstavi razloge za zmanjšanje proizvodne površine konoplje v Sloveniji s petsto na dvesto hektarjev.
Slovenska zakonodaja na področju pridelave konoplje zaostaja za ostalimi državami, sploh članicami Evropske unije, nadaljuje Trkaj.
Obstoječa ureditev sicer omogoča zdravljenje z izdelki iz konoplje, a je dovoljen zgolj sintetični CBD. Trkaj povzame, zakaj bi poleg sintetičnega v medicini lahko koristil naravno pridobljen in tako rekoč oplemeniten CBD.
Dobrega, ali pa vsaj boljšega primera zakonodaje, ki zadeva gandžo, ni treba iskati daleč. Ozremo se lahko proti nekaterim sosedam.
Tudi iz Bruslja in Strasbourga veter zadnje čase prinaša prijeten vonj po travi. Pred dvema tednoma so poslanci v Evropskem parlamentu izglasovali povišanje dovoljene meje vsebnosti THC-ja pri konoplji za industrijsko rabo z 0,2 na 0,3 odstotka. Sedaj se morajo s tem strinjati še evropski komisarji, člani Sveta Evrope in seveda nacionalne vlade.
Boljši pogoji za industrijsko in drugo pridelovanje nam in vam tako ljube rastline pa bi, tako Trkaj, s katerim zaključujemo današnjo Vsemogočno travico, pripomogli tudi k trajnostnejšemu razvoju.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj