8. marec proti militarizmu

- za začetek nekaj novic: evikcija skvota v Varšavi in kriminalizacija solidarnosti v latviji

- v osrednjem delu pogovor:

* s sestrami o protestu S feminističnim bojem proti vojnim strojem  

* in s tovarišico o protestu Za 8. marec brez praznovanja za soodgovorne v genocidu, ki se bo dogajal 8. marca ob 11:30 pred ameriško ambasado, proti ameriškemu imperialnemu režimu in njegovi aktivni vlogi pri trajajočem genocidu v gazi.

- najavljamo:

* Če naše delo ni nič vredno, protestiramo!, petek, 16:00 na kongresnem trgu: Protestiramo, ker je 8. marec internacionalni dan boja vseh žensk za socialne, ekonomske in politične pravice. To je dan protestov, dan stavk in vztrajnega boja tako proti kapitalizmu kot patriarhatu. Je dan, ko ženske zavzamemo ulice in trge ter pravimo: dovolj je!

* 25. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, 2.3. – 10.3.2024: Rdeče zore vas vabimo, da se nam ponovno pridružite na našem in vašem – jubiljenem 25. Mednarodnem feminističnem in kvirovskem festivalu!

*************************************************************************************************************************

SESTRE

S feminističnim bojem proti vojnim strojem

2 leti vojne v ukrajini, meseci genocida v gazi, kongu, sudanu, vojaško nasilje v mjanmaru, kolumbiji, jemnu in drugod po svetu. 8. marca se združimo v trdnem odporu proti sistemom zatiranja in izkoriščanja. ne bomo tiho, ko nas poskušajo imperialistične, patriarhalne in kolonialne sile utišati - glasno in odločno zahtevamo konec nasilja in izkoriščanja! skupaj smo močnejšx, to ni le slogan.
 

vojna, orožje, genocid in represija niso neizogibne stvari. terjati mir danes konkretno pomeni terjati razgradnjo režima apartheida in okupacije v palestini, prekinitev vseh vojaških intervencij v ukrajini, razgradnjo vojaške industrije in razpustitev vojaških organizacij vseh vrst, nasprotovanje porabi javnega denarja za oboroževanje, za vojno, za vojsko in policijo ter njuno infrastrukturo. nočemo kapitalističnega miru, ki za številne med nami pomeni življenje v pomanjkanju, vsakodnevno nasilje in izkoriščanje, hkrati pa marsikje pomeni tudi pripravo na novo vojno. zavračamo pinkwashing, ki ga izvaja izrael, saj spodbuja udeležbo žensk* in kvir oseb v vojski kot končni horizont emancipacije. jasno nam je, da je transfeministični boj edini način za kolektivno osvoboditev.
 

pozivamo k transfeministični stavki, ki ruši družbeno reprodukcijo in kapitalistično proizvodnjo, katere del je tudi vojna industrija. stavkamo proti vojni kot največjemu izrazu patriarhalnega nasilja, bojkotiramo civilno infrastrukturo, ki spodbuja genocid v palestini in oboroževanje opresorjev. ustavljamo skrbstveno delo - delo v naših domovih, v tovarnah, bolnišnicah, skladiščih, na univerzah in šolah, v pisarnah in menzah. stavko širimo onkraj plačanega dela, ki vključuje številne oblike dela na črno, prekarnega, neformalnega in nepriznanega dela. pozivamo k solidarnosti med vsemi zatiranimi skupnostmi.
 

transnacionalnistična solidarnost presega vse meje: pridružujemo se palestinkam, ki se upirajo in borijo za svoj obstoj in samoodločbo, tistim, ki zapuščajo državo izrael in vsem po svetu, od afrike, zahoda, bližnjega vzhoda do latinske amerike, ki si prizadevajo za lastno osvoboditev!

s feminističnim bojem proti vojnim strojem!

***********************************************************************************************************************

ZA 8.MAREC BREZ PRAZNOVANJA ZA SOODGOVORNE V GENOCIDU

ni 8. marca za soodgovorne v genocidu
 

8. marca smo se feministke zbrale pred ameriško ambasado v ljubljani, da obsodimo ameriško neokolonialno, patriarhalno politiko. ameriške zločine vidimo in obsojamo ameriški imperialistični, patriarhalni režim in njeno aktivno vlogo pri trajajočem genocidu v gazi. za svoje politike boste odgovarjali!

ne bomo dopustile, da predstavniki te imperialne, mizogine države prazujete 8. marec in ob tem mislite, da bomo spregledale genocid, ki ga financirate

ne bomo pozabile na vse ženske v Gazi, ki so razseljene

ne bomo pozabile na vse ženske v Gazi, ki so bile žrtve spolnega nasilja v izraelskih zaporih

ne bomo pozabile na vse ženske in ljudi vseh spolov, ki so bili spolno, fizično in psihološko zlorabljeni in bombardirani s strani oboroženih patriarhalnih strojev

danes, na mednarodni dan za pravice žensk, ameriški vladi jasno in glasno sporočamo, da vidimo vaše imperialistične, mizogine in patriarhalne zunanje politike!

tukaj stojimo za Abeer al-Janabi, 14-letno deklico, ki jo je vaša mizogina vojska posilila in umorila med ameriško okupacijo Iraka.

vemo za spolne zlorabe in mučenja v vašem imperialnem zaporu v Iraku, zaporu Abu Gharib.

Na mednarodni dan pravic žensk vas obsojamo, ne le zaradi vaših zločinov v zalivski vojni (1990–1991), v Afganistanu (2001–2021), v Iraku (2003–2011), ampak tudi zaradi vaših grozljivih zločinov proti človeštvu v Libiji ter Siriji in drugje. Vaša okupacija in zločini so neposredno in trajno prizadeli pravice ljudi do življenja in svobode.

vaši zločini zoper svobodo, pravico in človekove pravice so neskončni in potrebovale bi leta, da jih vse naštejemo.

Danes, na mednarodni dan pravic žensk, zahtevamo:

- Takojšnjo prekinitev napadov na Gazo.

- takojšnje prenehanje omogočanja in financiranja genocida nad Palestinci.

- zahtevamo, da zapustite Jordanijo in takoj odstranite svoje vojaške imperialistične mizogine oborožene čete.

- Da odstanite svoje imperialistične, mizogine roke v Jemnu.

- Da takoj prenehate s svojimi kolonialnimi mizoginimi zunanjimi politikami povsod.

Prenehajte zavajati! tukaj smo, da glasno in jasno zakričimo:

proti ameriškemu imperializmu in patriarhalnim, osvajalskim zunanjim politikam.

proti vašemu nenehnemu genocidu nad Palestinci v Gazi

ZDA ZDA, ne moreš se skriti! ti omogočaš genocid!

za svobodno Palestino! za svobodno Gazo! konec genocidu

***************************************************************************************************

EVIKCIJA SKVOTA V VARŠAVI

Varšavska mestna oblast je 27. 2. eviktirala skvot Zaczyn. Prostore nekdanje pekarne na jugu Prage, ene najrevnejših varšavskih četrti, ki je samevala več kot desetletje, so aktivisti zasedli julija lani in v njem vzpostavili avtonomni kulturni in socialni center Zaczyn - sosedski aktivistični center. V njem so potekali številni družabni in politični dogodki za skupnost in sosesko, v njem pa so ob nekaj stanovalcih domovale tudi knjižnica, skupnostna kuhinja, koncertna dvorana in telovadnica. Ob tem je Zaczyn predstavljal tudi enega od pomembnih političnih domov antiavtoritarne skupnosti, ki se je ukvarjala predvsem z bojem proti mejam trdnjave evrope, reprisiji, gentrifikaciji mesta, z antifašizmom, s podporo tovarišev v ukrajini in v zadnjih mesecih s solidarnostjo s prebivalstvom palestine.

Prvi poskus evikcije se je zgodil 14. julija, nekaj tednov po okupaciji. Skvot je bil takrat uspešno obranjen. Po mesecih aktivnega delovanja je 27. februarja sledila evikcija v rogovskem stilu - na mrzlo jutro sredi zime so v prostore bivše pekarne vstopili zamaskirani varnostniki in iz njih odvlekli 12 oseb. Policija je pred tem zavarovala okolico zgradbe in onemogočala vstop tovarišem, ki so se zbrali v podporo stanovalcem. Da mestna oblast za evikcijo ni imela legalne podlage, je bilo jasno po tem, ko je varnostna služba že nasilno eviktirala stanovalce in pokradla njihovo imetje ter poškodovala prostore zgradbe.

Evikcijo je cel dan spremljal protest tovarišev in podpornik, kolektiv Zaczyna pa je svoje dejavnosti že v naslednjih dneh nadaljeval v tovariškem prostoru. V izjavi so zapisali, da je mesto njihovi, prazna zemljišča pa igrišča domišljije.

LATVIJA PROTI SOLIDARNOSTI

28. februarja se je v latviji začelo sojenje aktivistki Ievi Raubiško pod obtožbo organiziranja nezakonitega prehoda državne meje skupine ljudi. Aktivistka je del organizacije Hočem pomagati beguncem, ki se ukvarja z direktno pomočjo ljudem na poti, podporo ljudem v azilnih postopkih in izvaja monitoring dela obmejne policije z namenom beleženja ter preprečevanja pushbackov, ki jih ta izvaja.

Na obmejnem območju med latvijo in belorusijo je že od julija 2021 razglašeno prepovedano območje, ki prepoveduje vstop in onemogoča poročanje in pomoč ljudem na poti. Januarja lani se je aktivistka odzvala na klic skupine, ki je bila pred tem večkrat prisilno porinjena na belorusko stran. Ko je prišla na obmejno področje, da bi spremljala obravnavo ljudi na poti, je bila pridržana in decembra obtožena. V primeru obsodbe ji grozita dve leti zapora.

Gre za še enega od mnogih nesmiselnih obtožb tihotapstva, s katerimi poskuša politika trdnjave evrope kriminalizirati izraze solidarnosti z ljudmi na poti.

POLICIJA NAPADLA PROTEST ZA PALESTINO V PISI

V italiji že vrsto let zaradi čedalje bolj megalomanske vojaške industrije, številnih vojaških baz in splošne militarizacije družbe potekajo mobilizacije proti vojaški industriji in vojni. Zadnji dve leti je v fokusu antimilitarističnega gibanja predvsem aktivna vloga italijanske vojne industrije v vojni v ukrajini ter v zadnjih mesech oboroževanje genocidne države izrael.

Konec februarja je antimilitaristični protest v podporo Palestini potekal v Pisi. Demonstracija, ki so jo organizirali lokalni dijaki in študenti, je doživela brutalen napad policije, več udeležencev, med njimi 10 mladoletnikov, pa je zaradi poškodb glave in obraza poiskalo zdravstveno pomoč.  Lokalna anarhistična skupnost poroča, da je šlo za maščevanje nad mladimi, ki so nedavno z znamenitega stolpa v Pisi izobesili palestinsko zastavo in s tem osmešili lokalne varnostnike in policijo. Napad lahko razumemo tudi kot poskus italijanske države, da bi disciplinirala prebivalstvo v regiji z močno anarhistično in levičarsko zgodovino.

Po številnih kritikah, ki so sledile nasilju, je notranje ministrstvo sprožilo preiskavo nad delom policije, nekaj policistov pa je bilo premeščenih v druge regije. Ker italijanska policija na protestih ne nosi identifikacijskih številk, je vsaka preiskava njihovega dela otežena ter služi predvsem kot kozmetični popravek.

Nasilju je v soboto 2. marca sledila demonstracija proti policijski represiji, na kateri se je zbralo okoli 6000 ljudi.